Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Partnerska in družinska posvetovalnica Prijava za nasilja,ali naj prekličem prijavo ?

Prijava za nasilja,ali naj prekličem prijavo ?

Pozdravljeni,

trenutno sem v totalni zmedi in nevem ali naj umaknem prijavo za nasilje partnerja nad menoj ali naj grem do konca s prijavo!
Da na kratko opišem problem….Situacija je sledeča…
skupaj manj kot leto dni. Na začetku zveze je bilo ok,kasneje je začel besedno uveljavljat moč in kontrolo nad mano (ljubosumje,vedno je hotel da sem z njim,da ne objavljam slik na facebook ali instagram…) katero se je stopnjevalo v fizično nasilje. Naj omenim, da me ni nikoli pretepel, da bi bila plava ali da bi se mi kakorkoli poznalo. Me je pa v tem času odkar sva bila skupaj 3x-4x udaril,enkrat skoraj prijel za vrat a je potem roko umaknil in enkrat uničil očala. V tem času sem tudi dvakrat pobegnila od njega ker me je udaril in vpil name živalsko in mi celo rekel nakoncu da sem si zaslužila. Dvakrat mi je grozil, da me bo ubil in prerezal vrat, če ga bom prijavila policiji, da on lahko zmanipulira policijo ter da me bo udaril tako da se mi ne bo poznalo. Ima tudi enega otroka in tudi nad njim je večkrat dvignil roko (po glavi). Otrok je praktično vzgojen pri njegovih starših,saj on ni sposoben biti z otrokom. Naj omenim da materialno je otrok zelo dobro priskrbljen. Njegovi starši so se predčasno upokojili da bi skrbeli za vnuka. Mama otroka ima svoje življenje in ima stike z otrokom tu pa tam…Starši vedo za njegovo nasilje nad menoj in da ima probleme z alkoholom,saj sem jim povedala. Ukrepali niso nič-niti pogovorili se niso z njim!Svetovali so mi da naj poskrbim zase in ga zapustim. Ima probleme tudi z alkoholom. Ko je pod vplivom alkohola njegov bes in jeza samo še potencirata in izbruhne zaradi malenkosti (npr. ker sem se na zabavi umaknila en meter stran in me je iskal).Nazadnje sem poklicala policijo in podala prijavo vse za nazaj,sedaj se sprašujem,če nisem pretiravala. Ker ko poslušam ostale zgodbe žensk ki so bile zares pretepene in cele plave pristale na urgenci,nevem ali nisem pretiravala!? Sem mu pa tudi predlagala da se včlani v društvo in si najde pomoč pa nikoli ni želel niti slišati o tem. Kaj vi menite ? prosim za menje saj sem v trenutnem stanju res zmedena,imam občutke krivde in se krivim da sem ga prijavila. Ne želim da mu vzamejo otroka in ne želim da ga zaznamuje moja prijava za celo življenje. To ni moj namen. Jaz v dani situaciji nisem vedla kaj storiti in sem ga prijavila. Nevem zakaj si sedaj očitam in razmišljam da bi umaknila prijavo?! Po eni srani vem da sem storila prav,po drugi strani pa bi vseeno lahko enostavno odšla stran od njega brez prijave. Naj omenim da nisva več skupaj,sem zaključila.
Torej..ali naj grem do konca s prijavo ali naj jo umaknem ?
hvala za mnenja in odgovore in prosim brez nastrojenih komentarjev.

Spoštovana jlala,

doživljate zmedo, strah in občutke krivde, ker ste se ob večkratnem nasilju (zdaj že bivšega partnerja) postavili zase in mu s prijavo nasilja postavili mejo – mejo nesprejemljivega. Psihično in fizično nasilje, ki ste ga opisali, je resno in se vam nikoli ne bi smelo zgoditi. Bogu hvala, da niste bili huje poškodovani. Tudi, če niste imeli modric in se niste obrnili na urgenco, bi lahko ob vsakem udarcu poklicali oz. odšli na policijo oz. do osebnega zdravnika, ki mora ob nasilju uradno sprožiti postopek prijave.

Prav je, da vztrajate pri prijavi, in to zaradi sebe, ker se boste sicer počutili kot da ste popustili in se vam bodo pojavili občutki nespoštovanja do sebe. Normalno je, da žrtve nasilja doživljajo strah, občutke krivde, zmanjševanje resnosti posledic in opravičevanje partnerjevih dejanj, zato je dobro, da si poiščete dovolj podpore, se psihično okrepite in si po možnosti poiščete strokovno pomoč. Pri tem vam lahko pomagajo tudi različne spletne strani, svetovalnice za žrtve nasilja, SOS telefon za klice v stiski oz. za žrtve nasilja, CSD, policija, varna hiša, Zakon o preprečevanju nasilja v družini, društvo za nenasilno komunikacijo, psihoterapevti…

Pri prijavi je pomembno vztrajati tudi zaradi storilca nasilja, da se mu preko uradnih inštitucij postavi meja, kaj vse ni dopustno. Nekdo mu jo mora. Če pa je žrtev nasilja tudi otrok, je pa sploh nujno, da se storilca prijavi, saj se mu lahko pomaga le na tak način. Verjamem, da je težko, vendar boste tako zanj storili največ. Za storilce nasilja je tipično, da največkrat niso pripravljeni delati na sebi, hoditi na društva oz. psihoterapije, imeti vpogled vase in v svoja dejanja. Običajno zvračajo krivdo oz. odgovornost na druge, vendar le dokler so jo drugi pripravljeni sprejeti.

Dobro je, da ste se začeli zavedati, da ne potrebujete partnerja, ki je nasilen in nespoštljiv. Partnerjeve težave z alkoholom oz. z zasvojenostjo z alkoholom so samo še dodatni dejavnik, ki je zelo slaba kombinacija z agresivnostjo. Ne glede na karkoli, je pomembno, da veste, da je odgovornost za ustrezno izražanje svojih čustev, impulzov in dejanj, vedno na strani vsakega odraslega človeka in da nihče nima pravice s takšnim ali drugačnim nasiljem posegati v druge, še zlasti pa ne v šibkejše.

Spodbujam vas tudi k raziskanju ozadja zakaj vam je bil privlačen takšen partner (psihoterapija po relacijskem družinskem modelu), da se vam situacije ne bi ponavljale v prihodnje.

Vse dobro in kar pogumno. Velik korak ste že storili.
Prijazen pozdrav.

Jerneja Dimec Bratina, spec.zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska terapevtka NOVO UPANJE, individualne,zakonske in družinske terapije in izobraževanje, Goriška cesta 17 5270 Ajdovščina 030/235 117 [email protected] www.novoupanje.si Facebook: https://www.facebook.com/terapije.novo.upanje/

Moje mnenje je , da greste stran . Verjetno nikoli ne bo bolje kvečjemu slabše . Kako ravna z ženskami vam kaže že sedaj . Upam , da niste ena od tistih , ki vedno najde opravičilo za njegovo ravnanje kot naprimer : Je imel slab dan , kriva sem , ima tezave v službi …

nova
Uredništvo priporoča

seveda prijavo pusti in naj sodni postopek steče do konca. Tako boš dala bivšemu možnost, da se spremeni. Policaji in sodišča imajo vrh glave žensk, ki si premislijo. Mečeš slabo luč na vse žrtve.
Pa tudi nič ne bi pomagala tvoj umik, saj bi k.d. prekvalificirali v družinsko nasilje, kar je tudi bilo, tam pa umik prijave nima veljave. Samo več dela bi naredila uradnim postopkom.
Tipson se ti smili, ti in mali otroci, ki jih pretepa pa ne? Se ti ne zdi, da bi moralo biti obratno?

Za koliko časa bo njegovo nasilje zaznamovalo otroka, tebe in druge bivše partnerke? Se ti ne zdi, da je skrajni čas, da ga doleti kazen, če se očitno nima namena poglobit v svoje neprimerno vedenje in agresivnost?
Sama stopnja nasilja nima posebne zveze, vse je nedopustno in kaznivo.

Ne umakni prijave. Vse preveč primerov je, ko ženska trpi, trpi, potem pa ko ga prijavi dobi slabo vest in umakne. To je najslabše, ker potem se taka oseba vedno izmuzne in kaj, naslednjo žensko bo morda res ubil, bi rada imela na vesti njeno smrt? Nikoli ne veš kaj je vse že naredil ubogemu otroku, nasilje nad njimi je nekaj najbolj grozljivega. Ne govorim ko ene za ušesa ker lažejo ampak resno nasilje, ki ima za posledico mentalno in siceršnjo stisko.
Prav je, da si podala prijavo in z njo vztrajaj!

New Report

Close