Pozdravljeni !minilo je eno leto od kar sva sla narazen z partnerjem z kerim imam hcer in iz prve veze sina.Pravarla me je -zdaj zivi z njo.Jaz sem spoznala prijatelja in se zaljubila v njega imam ga rada a problem je da se se po 8 m ni odlocil ali bi bil z mano.Ko sva skup je nepozabno lepo je pozoren me poklice ko gre iz sluzbe in v sluzbo…ko pa ga vprsam ali se je odlocil pa mi govori naj ne delam sile in pritiska na njega…jaz sem osamljena zelim imeti normalno zivlenje zaspati z njim ga objeti…kaj naj naredim…naj cakam..naj pritiskam ….neven .

Spoštovana Crnasabina,

Če sem prav razumela, vas je partner prevaral in živi s tisto osebo, vidva pa sta se razšla. Razšli ste se že tudi s partnerjem iz prve zveze, niste pa navedli razloga. Pomembno je namreč, če je bila tudi takrat morda vmes prevara (partnerjeva ali morda vaša?). Kmalu po tem drugem razhodu ste spoznali prijatelja, v katerega ste se zaljubili. Ne pišete ali je on samski ali tudi morda vezan (in bi bili lahko spet pri prevari?) in kakšne razloge ima, da se težko odloči za vas. Če (in ker) so vmes tudi otroci, so pogosto odločitve še težje. O prevarah vas toliko sprašujem, ker je to zelo zahtevna tema, podobna zasvojenosti, in si jo, kot žogo ali prehlad, lahko kar »podajamo« oz. »prenašamo naprej«, zato je za resnično okrevanje in predelavo potrebno priti v stik z marsičem. Najbolje s terapevtsko pomočjo.

Verjamem, da ste v stiski, ker si želite živeti s tem novim partnerjem. Razumem, da hrepenite po moškem, da si želite imeti občutek, da živita skupaj, si delita mizo in posteljo, da kot pišete, živite »normalno« življenje. Dokler so bile vajine simpatije še v začetkih, vam je morda zadoščal kak klic in misel nanj, tako ste tudi lažje nekako prešli čez bolečino prevare. Bojim se, da prevare do konca niti še niste uspeli preboleti in predelati, že hitite v novo razmerje. Zdaj se vam zdi, da bi, po vaše, bil čas za začetek življenja skupaj, postajate neučakani, on pa ima svoje razloge, svoj proces in svoj tempo. Če sem prav razumela, ga pritiskanje moti in odbija, in resnici na ljubo, so v še tako rahlem pritiskanju elementi psihične agresije. Lahko nekako razumem njega, lahko pa tudi vas. Medtem ko gre njemu vse prehitro, gre vam prepočasi. Lahko si tudi vi vzamete čas, da odkrijete ali je ta moški res pravi za vas, kaj vam daje, kako funkcionira, kaj je pripravljen narediti za vas in kaj zase…, v izogib morebitnemu ponovnemu razočaranju…

Spodbujam vas, da se lahko začnete več ukvarjati s sabo, spoznati kdo ste, kaj se vam dogaja, kakšni vzorci se vam morda ponavljajo (razhodi,otroci…), zakaj se vam je prevaranost zgodila, kakšni moški vas privlačijo in še mnogo drugega… Spodbujam vas, da skušate najprej sami napolniti praznino in osamljenost, da si razširite socialno mrežo, se morda kam vključite, greste sami kam in se ne osredotočate samo nanj… Pomembno je, da ste najprej sposobni živeti sami. Prava pot ni le zgolj čakanje, niti pritiskanje nanj. Potrebna bi bila prava mera vsega, vendar bi bilo potrebno čakanje napolniti z vsebinami, ki bi vas obogatile, iz česar lahko spoznate kaj novega…, pritiskanje pa spremeniti v sporočanje vaših želja, potreb in govorjenje o sebi… Ne vem koliko sta stara vaša otroka in koliko dela, ukvarjanja in spremljanja imate tudi z njima…

Nakazala sem le nekaj stvari. Vse dobro vam želim.