Najdi forum

Življenje pod isto streho

Pozdravljeni,
Pisem ker se obcasno sprasujem ce z mano nekaj ni okej?
S partnerjem sva skupaj 5 let, imava 8 mesecev starega otroka, ziviva pri njem in z njegovimi starsi. Zrihtano imava stanovanje v zgornjem nadstropju spodaj pa sta njegova.
Z njegovo mami nikakor ne najdem skupnega jezika, tako je vsiljiva da se mi kar mesa. Naj povem da so njeni otroci navajeni da jih streze iz useh strani, jaz pa tega nisem vajena…si znam pri svojih letih sama narediti sok,odrezati kos kruha, skuhati,pomivati,prati,…medtem ko njeni otroci tega niso vajeni. In tako se je zacelo ze v samem zacetku ko sem rodila, ko sem rabila mir,pocitek…14dni mi je kuhala in prala potem pa sem rekla da bom sama ker vem kaksen ritem imava z otrokom in takrat se je zacelo…bila je uzaljena zelo, potem je neprestano vletavala v najino stanovanje (kajti nimava svojega vhoda) tudi po 5x v 1uri in res mi je slo na zivce…ni moja mati in ni mi bilo vredu ker se je “butnila” na kavc in gledala naravnost v josko kako dojim otroka
Kasneje ze v kopalnico, kjer sem previjala in iskoristila priliko da grem se sama na wc..ko sem se zacela zaklepati je izjavila za kojkm hrbtom da preprecujem stik z otrokom….edino kar sem zelela in zelim je da se pac najavi da bi prisla gor (sms, ali da bi me poklicala iz stopnic ali nekaj) ker sem z otrokom bila prakticno sama v zgornjem stanovanju pa nisem mogla recimo gola iz kopalnice ce sem kaj pozabila za tusiranje ker nisem vedela kdaj se bo prikazala.
Partner ji je sicer rekel 1x naj neha to poceti, bila je uzaljena in zaleglo je za tocno 3 tedne potem pa spet vedno huje nato je prekipelo meni in sem ji sama rekla ce je tezko razumet…v trenutku je odlozila otroka, se zacela jokati in izjavila da ve da je ne prenesem….to je njena navada jok in stok, vedno vedno vedno. Naj povem da se je to zgodilo dopoldan….pa je zvecer se kar jokala ko je prisel moj paprtner domov in njemu govorila da sem nehvalezna, da sem jaz prisla k hisi itd itd.
S partnerjem se zaradi tega pogosto skregava kajti iskreno jaz ne morem vec normalno govoriti z njo ker takoj prestopi vse meje moje zasebnosti in jo rajsi drzim na distanci….glede otroka mi vedno kontrira, svojega sincka custveno izisljuje z jokom in s tem kako je ona boga in kaksen hudic sem jaz.
Sem spokala trenutno od tiste hise, imela je se 2 telefonska izpada da sem ljubosumna nanjo, ker sincek sedi zunaj do 8ih 9ih ko otrok ze spi..pa se mi zdi povsem.normalno da zelim da se tudi on kaj ukvarja z otrokom ne da vsak dan sedi zunaj….da ne govorim da kuham in ce partner je zgoraj z menoj ne vse narobe…kadar je doma vedno pride do njega ko je zunaj xxxx bos jedel z menoj ker sem sama? N seveda pristane na to, medtem ko sem jaz metala stran….vse skupaj mi.je res prekipelo in dovolj je imam…..odkar sem sla ona ni niti 1x prisla pogledat otroka, vedno sem jo jaz peljala na obisk in sem si rekla doosti, ce zeli ve kje sem.doma noo in niti enkrat ni prisla…pravzqprac ze 2 meseca ni ne duha ne sluha o njej….ker mi partner obljublja da bo drugace da bo vec z nama z otrokom in ker se drugace naceloma razumeva razen ko.je tema mati se skregava, razmisljam da se vrnem, ampak ob misli da bi mogla spet to prenasati cele dneve mi rata slabo…..in vcasih se resnjcnk prasam a sem res jaz tista ki zahteva nemogoce in prevec ker prosim za malo zasebnosti in da se ne umesava v mojo vzgojo ali je dejansko ona tako posesivna….imam obcutek da njej je dejansko vazno da njen sincek ni sel nikamor, ker ce bi bila toliko na vnuka bi v 2eh mesecih sigurno se potrudila priti na en obisk….ampak ima vedno izgovor se rajsi izogibam da ne bo kej narobe in si mislim ce ne znate lociti mene in mojega ltroka, boste itak vi na slabsem.

Pa se to pri 3eh otrocih vedno rece se dobro da imam xxx (mojega partnerja) to je vse kar imam.

In sedaj….je morda ona ljubosumna name, ker ima obcutek da ji bom popolnoma odzvela sincka, ker imava svojo druzino? (S lastnjm partnerjem nimata nikakrnega odnosa, komaj se pogovarjata)
Ali je dejanssko z menoj nekaj narobe?
Res ne vem vec kako se spopasti z njo…naj povem da velikokrat tudi najde izgovor v raznih tabletah (antidepresivi,…) da pozabi kaj je rekla oz da je kdo kaj rekel…
Rada bi resila svojo druzino (otrok,partner in jaz) ampak partner noce na svoje zeli biti doma, vem da me ima rad na en poseben nacin ampak jaz resnicno ne vem ce bom zdrzala pod isto steho z njo

Spoštovani,

najprej razčistiva, da ni z vašim odzivom na taščino vedenje nič narobe v tem smislu, da je čisto normalen. Manipulatorji, čustveni izsiljevalci, matere, ki imajo sina za nadomestnega partnerja … se pač vedejo tako, da z njimi ni mogoče vzpostaviti konstruktivnega odnosa. To je tako, kot če bi alkoholiku dopovedovali, naj neha piti, ker bo to toliko bolje zanj in za okolico: gre za zasvojenost. In ko manipulatorju poskušaš odvzeti njegovo ‘flašo’, se srečaš c celo paleto odtegnitvenih simptomov.

Kar je zares žalostno, je to, da partner te popkovnice še ni prerezal in da je njegova čustvena partnerka še vedno mama, ne pa vi (ali katerakoli ženska, s katero je morda živel/hodil pred vami). »Me ima rad na en poseben način« zveni kot »Je poročen in jaz sem njegova ljubica in noče se ločiti, ampak me ima rad na en poseben način«. Žal ta posebni način ne zadošča za zrelo partnerstvo.

Razmejevanje od matere je njegova razvojna naloga, ne vaša.

Vaša razvojna naloga (in odgovornost do sebe) pa je ta, da izstopite iz tega trikotnika, v katerem se bojujete za partnerja z njegovo mamo. Ne bom okolišila, moj nasvet je zelo enostaven: partnerska terapija (lahko tudi skupina za pare) je najhitrejša pot iz te zmede. Dovolite si strokovno pomoč. Marsikaj boste spoznali tudi o sebi in se naučili, kako v prihodnosti ravnati v takšnih situacijah (drugače se vam bodo ponavljale, se bojim). Seveda vam še vedno preostane ločitev, ampak to bi bil po moje res skrajni ukrep in morda povsem nepotreben.

Več o nezdravih odnosih med taščo in snaho (ter vpletenim partnerjem/sinom) lahko preberete tule http://www.janalavtizar.com/objave/, v razdelku Tašče in snahe.

Srečno in lep pozdrav,

Jana Lavtižar, spec. ZDT, zakonska in družinska terapevtka I [email protected] I 040/523-787 I www.janalavtizar.com

O sem se kar malce potolazila sedaj, terapija ni vsekakor prisla prav, jaz bi takoj sla, vendar pa partner defknjtivni ne bi bil za, sem ze nekako omenila pa ni bilo odziva. Kajti za njega sem jaz tista posast, ki kritizera njegovo mamico. Ce pa ze pride do tocke, ko se zeli postaviti zase pa je na udaru spet njegova mamica z njenim nacinom. Ves jaz hocem samo dobro, ona pa tako.

Res je naporno biti sam za otroka, vem da bi ji lahko rekla kadarkoli saj samo caka priliko. Ampak prislo je ze do te tocke, ko sem se bol pod stresom ce ona cuva otroka.
1. Otrok se histericno joka ona pa mi rece, ravno sedaj se je zacela. In se njen nacin tolazenja mi gre na zivce “nehaj se jokati, saj se ne znas”. Si mislm da je tako tolaazila svoje otroke, zato pa imajo vsi tezave z izrazanjem custev. Moj je kot kamen, bog ne daj biti zalosten.
2. Ko je 14dni stari hcerkici dala direktno kravje mleko, hci pa je kazala alergijo na beljakovine kravjega mleka….in ona mi to se danes zanika
3. Vse o vzgoji, odlocitvi za vrtec in vsem oporeka in ker pri meni ne doseze, obraca mojega partnerja. Tako da ja, vcasih se sprasujem ali ji delam krivico…vendar je prevec posesivna…vsacih imam obcutek kot da sem bila samo nadomestna mati, ki je donosila otroka ona pa ga zeli vzgajati.

Partner na svoje noce, na terapijo ne bi pristal, mislm da bi prej odstranil naju s hcerko iz njegovega zivljenja…ampak dejansko zaradi mamice.
Sem oseba, ki pove kaj si misli. 1x 2x normalno potem pa tudi meni prekipi. Sploh pa v tem novem obdobju polnem hormonov, nov nacin zivljenja in vse potem pa se moram ukvarjati se s tasco in njenjmi izpadi….

Ko sva sama popolnoma drugace delujeva, brez prepriranja, sprosceno, se pogovarjava….ko pa je eden zraven sploh mami pa je cisto kontra. In nekako hoce izsiliti od mene da se moram razumeti z njgovo mami, in ker vidim kako zelo pomembno je to za njega v kaksnem odnosu sem z mami, mi gre ta samo se bolj na zivce.

Trenutno ko sem pri svojih starsih sem popolnoma sproscena, kar se vidi tudi tudi na otroku ki je zadovoljen, razigran….ko pa sva bili se tam je bil jok samo da sem prisla v hiso…ker ja, ko sem zivela tam sem se skoraj vsak dan dobivaa z mamicami in smk vozickale…ker se mi res ni dala biti tam ker je prevec napeto vzdusje….z mami tudi pogovora ne moras imeti ker zna govoriti samo o tem kaj je sosed rekel, kdo je umrl, kdaj je pogreb, katere tablete ima, to pa me res ne zanima…

Res ne vem vec kaj storiti…hudo mi je za partnerja ker je on njena zrtev pa se tega niti ne zaveda, vem da je v njegovi glavi neka huda stiska, kajti vse zadrzuje v sebi ko pa enkrat poci pa poci zelo.

nova
Uredništvo priporoča

Tašča se ne bo spremenila.
Tvoj partner si ne zna pomagat.
Postavljanje omejitev in pravil pri takih osebah, kot je njegova mama, nima haska, ker jim preprosto manjka ta notranji občutek za meje (mogoče pa ne bi bilo slabo, če bi te enkrat zalotila golo na hodniku, mogoče bi ji pa takrat postalo jasno, da si preveč dovoli???).
Razmišljam. Idealno bi bilo, če bi se ti lahko preselila na svoje svoje, torej ne k staršem, temveč v svoje stanovanje. Vem, da to ni vedno enostavno. In potem povabila partnerja k sebi, naj bo pri tebi in otroku čim večkrat, naj čim večkrat prespi pri vama. Ne pritiskaj, predlagaj. Mogoče bi tako počasi ugotovil, kako lepo je, če mu mama ne diha za ovratnik in ste vi trije prava družina, ter bo mamo potem sposoben dati na primerno distanco. Partnerja spodbujaj tudi k druženju s prijatelji. Zdaj imam občutek, da mu mama ni samo nadomestna partnerka, ampak tudi nadomestni prijatelj.
Ne hodi ti tja na obisk, ker s tem ženski potrjuješ, da ni problem v njej, temveč v tebi.

Partner se druzi s prijatelji, majo dolocen dan v tednu ko se dobijo, hodi tudi na rekracijo, tako da….ravno v tem je problem ker se ne zaveda da dejansko nima od nje NIC razen custveno izsiljevanje. Z mami se definitivno ne pogovarja o tezavah, obcutkih, kaj se njemu dogaja….temvec tam sedi in poslusa o istem kot sem jaz….tableti, smrt, o sosedih,…nic konkretnega da bi kaj odnesel od tega pogovora, no odkar je otrok pa itak zaslisuje njega in mu se pridiga o tem kaj bi morala delati.

Naj povem da sem zanosila kot studentka, letos sem zakljucila s solanjem zato sem trenutno brezposelna in ta resitev s stanovanjem se zavedam da bi bila idealna a si zal ne morem privosciti. Bi pa to ze zdavnaj naredila ce bi lahko.
On sedaj ne zeli prihajati k meni, zaradi mojih starsev, predvidevam da mu je nerodno. In pa tudi po cel dan dela zato bi vrjetno uspel priti do mene ko bi hci ze spala. Zato se trenutno vidimo samo ob nedeljah, slisimo pa vsak dan.

Tasco pa mislim da ne bi nic streznilo, niti da bi me zalotila gola. Ce ji ni bilo nic nerodno ko sem lezala zgoraj brez medtem ko sem dojila, pa se je brez problema usedla na kavc in gledala.
Tudi ko so prisle prijateljice na obisk ji ni bilo nic nerodno, ko se je sredi hodnika prikazala samo v spodnjih hlacah, da ne govorim kolikokrat je iz svoje kopalnice priletela v spodnjih hlacah samo da vidi otroka in mi naredila “uslugo” (sploh ni bilo potrebe) in mi vozicek rav tako v spodnjih hlacah zapleljala cez vrata na dvorisce….mislim da nima prav nobene meje.

Draga mlada mamica res ste v težki situaciji namreč težav s taščo nimate vi ampak vaš partner z svojo mamo s katero ima očitno zelo čuden odnos. Mama ga je priklenila nase, z njim manipulira on pa skače okoli nje kot majhen otrok. Višek vsega pa je, da prav nič ne ukrepa, kljub temu da je izgubil ženo in hčerko, saj se ne vidite po cel teden. Noro. Prav ste naredili, da ste se umaknili, zaslužite si dobro počutje in dobro energijo okoli sebe.
Tašča pa je malo podobna moji, sicer že bivši, to so ženske, ki imajo vse niti v rokah, delajo in obnašajo se kot želijo, brez kančka uvidevnosti, po drugi strani pa boga jaz za vse sem sama, nihče me ne ceni, nihče nič ne naredi… manipulacije na kvadrat.
Vse dobro in upam da se partner spravi k pameti in mami postavi meje.

Nezna,
Ja vse bi bilo se nekako okej, ce bi mi pustil da delam in si naredim tako da bo meni okej, tako bi jo lahko vrgla na ignor..tako pa je ceu ranjen ce vidi da njegovo mami samo na hitro pozdravim…noro res, namesto da bi uzivala te najlepse dni, se moram ubadati s tem 53letnim otrokom (tasco) 😐😐

Pozor, če mislite, da se MORATE ukvarjati z njo, kaže, da morate še veliko razčistiti pri sebi (in da je ta partner s svojo mamo vstopil v vaše življenje točno zato, ker se morate naučiti postavljanja meja, če se želite razvijati in rasti; če ne bi bil on, bi pa srečali kako drugo osebo, ki bi vas tega učila). Ko se boste zavedeli, da se vam v resnici NI TREBA, boste pa že precej na konju.

Jana Lavtižar, spec. ZDT, zakonska in družinska terapevtka I [email protected] I 040/523-787 I www.janalavtizar.com

Ravno zaradi tega, ker sem postavljala meje je prislo do tega, ko sem rekla naj se najavi naj mi ne uletava, ko sem rekla naj se ne umesava v mojo vzgojo/moj nacin, ko sem rekla da za SVOJO druzino bom JAZ skrbela in ne ona, takrat je z njene strani pocilo in si je zacela izmisljati stvari (preprecujem stike z otrokom, sem ljubosumna, nehvalezna,..)
Ko sem ze zacela delati tako da bo meni okej, se nisem ozirala nanjo, sem jk drzala na distanci,…takrat pa se je pojavil problem da je biu moj partner zelo uzaljen ker nimam dobrega odnisa z njo….in s tega vidika sem mislila ukvarjati z njo, kajti tukaj predstavlja problem, ceprav je to ubistvu problem mojega partnerja da je se cedno prisesan nanjo.

Sem ji pa brez problema povedala in postavila meje, samo ona jih se vedno ne uposteva, vec kot znoreti pa tudi ne morem,
Zavedam se da je na partnerju da se zna odcepiti od mamice, samo najbrz sam od sebe ne bo dojel, pomoci noce,…

Pa si ti prepričana, da ženska nima resne psihiatrične diagnoze in da se partner zato toliko ukvarja z njo?
Ker tole, kar si opisala naknadno, je po domače povedano noro. Ker ženska je še mlada in bi morala živeti polno življenje, hoditi v službo, se družiti s prijateljicami, za partnerja pišeš, da je bolj tako tako … To je moja generacija in si res ne predstavljam takega vedenja med mojimi prijateljicami, razen če ne bi bile seveda psihično resno bolne.
Kaj pa pravita partnerjeva brat in sestra, kolikokrat onadva obiščeta mamo? In kje je oče (to me bolj zanima z vidika, ali je ušel iz te norišnice, je morda že umrl …).
Tudi jaz to, da se “moraš ubadati” z njo razumem bolj v smislu, s čim vse se moraš po nepotrebnem ukvarjati v lajfu.

Mladamamica2! Bila sem v podobnem položaju, le da je meni uspelo moža prepričati, da skupaj odideva. Pa težava s tem ni bila rešena. Moja tašča je pokazala neizmerno ustvarjalnost v tem, kako privabiti svojega sinka vsaj za kakšen trenutek nazaj pod dvoje okrilje. Običajno takrat, ko smo imeli doma božično večerjo, praznovanje rojstnega dneva, novorojenčka… In vedno znova se je pustil zapeljati. Verjel je vsaki popolnoma očitno za lase privlečeni zgodbi. In resnično, stvari so se začele obračati tisti trenutek, ko sem zares dojela, da je njegova mama pač njegov problem. Postavila sem strogo mejo. V manipulatorsko okolje svojim otrokom NE DOVOLIM. Tudi sama sebi v takšno bolno okolje NE DOVOLIM. Če želi videti svoje vnuke naj pride ona k meni, v moj dom. A le takrat, ko sem jaz zraven. Moj mož je težko to sprejel. Tudi sama sem težko zdržala, a sem si ves čas dopovedala, da je pač to moja, še iz otroštva nerazrešena težava. Težava postavljanja in varovanja meja. To je najbrž tudi tvoja težava in poišči literaturo, ki ti bo pri razreševanju le tega v pomoč. Nikar pa ne pričakuj čudežev. Tašča in mož se ne bosta sama od sebe spremenila. Ti se moraš. A, ko veš, da to delaš tudi za otroke, je veliko lažje. Moja tašča se nikoli ni prikazala. Raje se je odpovedala svojim vnukom. Moža še vedno občasno ujame s kakšno neumnostjo, a odkar sem se jaz nehala sekirati zaradi tega, ji to ni več tako zanimivo. To ni ravno idealna rešitev, saj so otroci ob eno babico, a boljše žal nisem našla. Tudi tebi želim, da najdeš sebi primerno pot. Srečno!

Amm..moz? Moz dela po cele dneve, z mojim partnerjem (sinom) imata svojo firmo, delo na bagrju.
Tako da je moz vecinoma odsoten, kadar ne dela se druzi s peijatelji, to vkljucuje tudi malo zabave (alkohol,..), njegova mami pa doma sedi cele dneve, ne hodi v sluzbo njena sluzba je da na stroj pomolze par krav to je to….se to caka da moj partner pride domov in jih nahrani ker bog ne dej da bi jih ona, da ne govorim kok je zmatrana reva od vsega tega dela…no in za povrhu ONA se takrat ko je njen moz doma tezi kam gre zdaj, samo okol hods blablabla…ne zaveda pa se da jo prezivlja….s tem ko je oce bolj veseljak (ona pa cela zadrta in zaprta v hiso, redkokdaj gre ven)…je nasla izgkvor da zardi njega je antidepresive, ima se miljon drugih tablet, ki jih kasneje izrablja za izgovor DA JE POZABILA DA JE REKLA DA LREPRECUJEM STIKE, DA SEM NEHVALEZNA, NESRAMNA,…tako da ja zame je ona definitivno v p….iz psihicnim zdravjem…zato sem se nehala z njo ukvarjat in probavat pogovorit ker sem vidla da ne pridem nikamor, lepo sem jo vrgla na distanco zivjo adijo….ampak moj partner tega NE VIDI…za razliko od ene sestre (najmaljse) ki vidi to, sama mi je prisla tudi povedati da je mami izjavila da preprecujem stike, da je mami hitro uzaljena in si ustvari svojo sliko in jo govori okoli…in sem bila hvala bogu usaj en vid kako je, nisem cisto sama v tej zmesani hisi……enkrat sm partnerju omenila, da samo sestra vidi kako je mu povedala da mi je tudi ona omenila za preprecevanje stikov in vse to, je biu pa samo tiho…druga sestra se je odselila ko se je porocila, kajti njen partner je ze imel svoje stanovanje, na obisk pride vsakega 1 v mesecu ko mama dobi penzijo, to je pa to.

Naj povem da s postabljanem mej res nimam tezav, tezave nastanejo, ko koj partner in njegova mamica ne moreta sprejeti tega….potem ga ona obraca proti meni oz si zmisljuje zgodbice, zaradi katerih je potem moj besen name….tocno vem kdaj ma mami kksn izpad pred njim, ko me moj potem na ignor vrze.

Naj povem se…da prvi mesec po rojstvu je bilo vse okej, ker je bilo logicno da sem gor v sfanovanju pocivam dojim, kajti oteok je zimski in nisva sli ven 14dni…potem pa ko sem rekla njegovi mami SAMA BOM KUHALA, POSPRAVLJALA, PRALA CUNJE IN VSE in se kar ni dojela se kar mi je nosila za jest ib sem spet rekla halo sama bom….no ze to je bilo narobe, potem ko sem mojemu rekla da nej rece da nej ne uletava kr tko gor pa tokrat ji je on reku nej neha da rabkm mir, da sem bol taka oseba (pa drugace nisem, samo njena druzba mi pa res ne odgovarja in ne cutim nobene potrebe da bi z njo pila kavo in poslusala jamranje) pa ni zaleglo potem ko sem pa jst rekla na malo bol oster nacin takrat je pa pocilo…..ona je bila taako besna name, ko je prisla prijateljica na obisk je ni pozdavila, otroka ni pogledala, mene pa se manj…pa sem si mislila gleeej otrok je biu zunaj pa si ga zignorirala, ne bom te prosila da jo vids res ne….partner se je takrat oddaljiv od naju….je sedeu zunaj z njo do 9ih zvecer, kksn dan je sou s prpijatelji ven….N O R O

Sedaj sem njemu rekla….vrneva se nazaj, samo pod pogojem da: MI ENKRAT NE ZATEZIS, KAKO SE NAJ OBNASAM DO TVOJE MAMI..ZAME JE ZIVJO IN ADIJO DOST, NE BOS CELE DNEVE VISEU PRI NJEN OZ ZUNAJ IN ZADNJE…OB PRVEM NJENEM ALI TVOJEM IZPADU SE PAKIRAM IN NAJU NI VEC, LAHKO GRES Z NAMA AL PA OSTANI PRI MAMICI, VSE BOVA UREJALA PO PRAVNI POTI in bilo je samo kimanje in strinjanje….me zanima kako bo v resnici….

Ker zdaj sem si pa res rekla briga me kokrat jo vidi ce je zdj zdrzala 2 mesca brez da jo vidi, poklice….BRIGA ME!

Ko sva se hodili na obiske gor jo je vedno mogla odnest tko 300m stran od mene…si predstavljam njen govor koji hcerkici, veees mamica ne pusti da te vidm,pestvam,cuvam…..ker to je cisto njen nacin…..

Zaradi nje sem celo zacela brati knjige 😂 custveni vampirji, 5 jezikov ljubezni…ker sem poskusala najti kaksen je njen jezik pa sem jo resnicni nasla samo v custvenih vampirjih

Pa da ne govorim o uvajanju goste hrane…zelela sem da prvo proba zelenjavo, to sem dobila pri mojih starsih (ki nimamo kmetije) za razliko pri njih ko imajo nekaj kmetije pa nic vrta, ker mami njehova nima casa se za to🙄…kajtii bila je sveza zelenjav in ce sem jo imela na voljo zakaj pa ne…..in ona ze pa dej prvo ji daj sadje (naj povem da celo ulico otrok “podkupuje” z bonboncki) in sem rekla NE….no kaksne 14dni zatem sva se itak odselili….in delam po svoje, njegoca sestra je prihajala na obisk in je kupila eno kasico sadno, sem rekla ajde za foro da probam zdj se mal sadja…no itak tamala dobi krce take da bog pomagi, ker sem vidla da je bilo gor samo 4m+ in sm predvidevala da je okej, potem sem vidla da so notri citrusi in sem vedla da sm zafrknla….no in povem sestri da ji ne odgovarja in potem ona to pove mamici in ona ma ze nasvete in ideje…da sm zihr dala k je bla tamala sita in zato ni pasall sm rekla ne pac ni bla sita, dobila je tut krce ker itak tok mejhn pap citrusi, no go…..no in pridva na obisk in pazi…..sm ji neki kupla, SEJ NISO ZELENJAVNI SO SADNI, BANANA…..in sm celo vreco tistih frutkov zavrnla in sm rekla ne ne bo tega tok mejhna jedla, zvija jo sm povedala in dobr veste pa ste se useen to kupl ampak ne bom uzela, hvala….in ona prou tko ajaa, joj kaj nej pa zdj s temi frutki…sm rekla ne vem kksn jih bo ze pojedu, moj otrok pa pr 4,5m ne bo citrusov, ker ji ne odgovarja.

Tko vsiljiva, kr neki hoce po svoje…
Res upam da usaj vrtc dobim, ker drugac se mi bo zmesal, ker je dejansko ona edina opcija za cuvanje…ampak se prou bojim ker bo use po svoje delala, names kosila bojo najbrz bonboni ker ona itak prav ah pa nej jejo kar jim pase, sam da je neki, bojim se s tega razloga ce je pozabljiva zaradi tablet kaj bo pozabla da je moj otrok alergicen na beljakovine kravjega mleka pa ji bo direkt eno skuto al pa jogurt dala….pa pol itak ne no nc kriva za krce pa jok pa za nc…tko k vedno…..pac splohhh nocm da je v blizini otroka brez da sem zravn, res…mogoce krivicno ampak sama je pripeljala do tega

Omenjate da ima partner sestre, kakšna pa je ta vaša tašče do ostalih vnukov, tudi polna nasvetov, vsiljevanja itd.
Drugače pa moje mnenje ostaja isto tašča ne bo spremenilo nič in jaz se v njeno bližino je bi vračala. Želim vam srečo.

Najin otrok je njen prvi vnuk. Razumem da jo je mogoce zaradi tega cisto zasukalo, ampak vseeno…tudi moji so prvic postali stari starsi pa se zdalec niso taksni, so pa starostno ista skupina (njegovi in moji starsi).

Tudi jaz se najrajsi ne bi, samo ocitno je to edina moznost. Po eni strani bi rada se enkrat probala, vendar bi delala tako kot meni pase in se ne sekirala kaj si kdo misle, da se ne bi do konc zivljenja “zrla” da nisem dala se ene priloznosti moji druzini (oteok,partner in jaz). Ce pa ne bo slo sem pa zakljucila s tem cisto.

Joj, meni je to tako grozno brati. Ker sem šla sama skozi to in takrat nisem ničesar razumela (npr. obnašanje odrasle, izobražene gospe v zrelih letih). Mi nismo živeli skupaj, pravzaprav kar nekaj kilometrov narazen, a tako kot je že Tiska rekla, ustvarjalnost takšnih posesivnih in manipulativnih oseb nima meja. Od tega, da pride nenapovedano, si odklene vrata (ker je sinu nerodno odvzeti ključ), se vmešava v vzgojo in postavlja urnike (ter jih vsem pošilja na mail!!), kliče vse dneve in preverja, prihaja v stanovanje, ko ni nikogar doma in pospravlja po svoje ter odnese kup stvari, ki »jih ne potrebujemo«, kupuje vse mogoče, da lahko potem reče, kaj vse nam je omogočila, ima non stop pripombe (nič ni ok urejeno), je nesramna, pa do tega, da si upa vtikati nos v stvari kot je spolnost med njenim sinom in snaho (!), zame pa brez filtra uporablja besede kot so »smrklja«, »nehvaležna«, »poporodno depresivna« ipd. Ko pa se takemu človeku (n-krat) kulturno in jasno pove, da mu ne dopuščaš takšnega obnašanja, pade pa v jok in izpade največja žrtev, pri nas je šlo celo tako daleč, da je simulirala hudo bolezen. Ogabno, šlo je preko vseh meja. Jaz sem se ločila. Nisem več zmogla, niti videti je ne morem več. Bila sem psihično in fizično utrujena, a menda samo zato ker sem očitno samo jaz videla probleme vsepovsod. Poleg tega je bila skrajno žaljiva in sarkastična, predvsem, kadar sva bili sami. A na koncu sem izbrala sebe in svoje zdravje, saj si je tudi deklica, ki je imela 2 leti, zaslužila zdravo mamico in ne živčno razvalino. Priznam tudi, da so me postopoma minila vsa romantična čustva, ki sem jih imela do bivšega partnerja, ki je bil brez hrbtenice in čustveni invalid, a zanimivo se je, ko sem odšla, s to isto »nehrbtenico« obrnil proti meni in na sodišču vlagal vse mogoče tožbe proti meni, kar naenkrat je imel neomejeno kapaciteto ega in poguma, ki ju pri neracionalnem, norem in na trenutke psihopatskem obnašanju svoje drage mamice ni zmogel spraviti skupaj niti toliko, da bi jo grdo pogledal, kaj šele izdavil kakšno besedo. Odšla sem, brez da bi zahtevala evro, samo želela sem mir.

Kot moja bivša tašča, ima tudi tvoja precej težko mejno osebnostno motnjo, s tem, da moja je bila hkrati še zelo visoko izobražena, bogata ter posledično odlična v manipulaciji. Le-to sem videla samo jaz (še vedno se sprašujem, kako so ostali bili tako slepi, delno pa tudi, zakaj sem tako dolgo dopuščala vse to), včasih oz ZELO redko, je kaj od tega videl/dojel tudi bivši partner, ki pa se (kot rečeno) ni postavil za nas, v bistvu je po navadi kar izginil, ko so nastali problemi in konflikti.

Vidim, da ti je težko in zoprno in posledično počneš veliko podobnih (in nesmiselnih) stvari kot sem jih jaz, s čemer se (verjemi) nisem premaknila z mrtve točke niti za mm. Npr. jeziš se, noriš zaradi vsega (oh, kako se spomnim trenutkov, ko sem si že skoraj pulila lase in bila vsa zaripla od jeze in na robu, navadno sem padla še v histeričen jok – grozno, če zdaj pomislim na to, mi je kar nerodno), na trenutke igraš žrtev, tako kot ona…Ne zameri mi, ampak gre za to, da igraš njeno igro…torej, ona te je povabila v nek disfunkcionalen odnos, kjer je njena vloga bila že določena (reče se ji ego stanje – obstajajo 3 ego stanja, dva se še dodatno delita, malce poguglaj, o tem je kar nekaj materiala). Ti si se temu vabilu odzvala (sicer nenamerno) in nastaja interakcija, katera ne zadovolji niti ene niti druge ter seveda tudi ostalih v okolici. Verjetno se ona zaveda tega še manj kot ti ali pa sploh ne. Skratka, nekdo mora »izstopiti« iz tega odnosa, verjetno boš to morala biti ti. To lahko narediš samo tako, da se obnašaš odraslo. Predvsem sprejmeš stanje kot je in se vprašaš, kaj lahko narediš ti…kakšne so tvoje dolžnosti in predvsem pravice. In nujno moraš ponotranjiti, da njeno početje in govorjenje nima veze s tabo, prenehaj se spraševati, kako za hudiča gospa ne razume osnovnih stvari (seveda vemo, da jih ne, a nesmiselno je to analizirati). Nekoč je bila očitno ranjena, vedenje, ki si mu priča, je edino, ki ga pozna in prepozna kot pravilno in normalno, verjetno že v otroštvu ni dobila pozornosti na način, ki bi ji »pomagal« postati oseba z odraslim vedenjem – in naj ti povem, da je slednjih ZELO malo…skoraj jih ni. Vsi smo v sebi ranjeni, s seboj nosimo prtljago, ki bi se je lahko znebili, a zaradi določenih večjih ali manjših odvisnosti/travm/izkušenj tega ne zmoremo, mogoče celo nočemo. Ustavi se, zadihaj, sprejmi situacijo, tukaj si, tako je in nič ne moreš…lahko spremeniš sebe, svoje dojemanje, se zavedaš sebe, svojih čustev in tega, kaj lahko narediš za to, da bo TEBI bolje, neodvisno od drugega. Karkoli ti je naredil nek človek, ni povezano s tabo…vse to mu lahko pustiš in se distanciraš od vsega. S svojimi stvarmi in problemi se naj ukvarja sam. Govoriš stavke kot so »Verjamem, da ti/vam je neprijetno, a jaz menim/mislim/čutim tako in nič drugače«, »Želim ti povedati, da sprejemam tvoj pogled, po drugi strani pa mislim/vem, da tudi moj ni napačen – tvoje in moje mnenje lahko sobivata, nikomur ni hudega«, »Si predstavljam, kako se trenutno počutiš, tudi jaz se ne najbolje, vem pa, kaj bo zame najbolje in to bom storila. Tudi ti imaš izbiro, nočem ti tega vzeti.« Torej kratki, vljudni, a jasni stavki. Zavedaj se, da ti nikakor NISI DOLŽNA RAZLAGATI. Ne razlagaj, ne brani se, ne troši energije za to, da bi nekdo razumel nekaj, kar pač nikoli ne bo, to ni tvoj problem. Jaz sem vse to prepozno spoznala. A sem. In zato imam zdaj dobre odnose. Niso popolni, verjetno nikoli ne bodo, a se trudim biti odrasla, drugi pa pač imajo izbiro, kako bodo reagirali na to, jaz pa izbiro, ali to gledam ali “izstopim iz tega”. A moraš vedeti, da ko ti začneš s takšnim odraslim odnosom in se pomiriš z vsem, se tudi drugi začnejo malo drugače in bolje/lepše obnašati. Ni nujno, da bo to takoj in v obsegu, ki bi bil zate najbolj optimalen, ampak vsak napredek je dober.
Ne vem pa, če je dobra ideja, da se vrneš, sploh pa z ultimatom. Vsi odnosi so načeti in težko boš spravila v red kaj takega, sploh pa vse povezave…fokusiraj se raje na svojo družino – če želiš rešiti zvezo in družino, bi s partnerjem absolutno morala na svoje, tukaj sploh ni dileme. Dvomim pa, da (glede na napisano) lahko on to prenese…a mogoče te preseneti. Mora vedeti, da lahko tudi tebi zaupa, kar bo težko, če boš samo nergala in ga kritizirala, verjemi, tudi on je zelo izgubljen in zmeden, ni mu lahko. Postavi se zase in za otroka in za vas 3…in če se boš borila, se daj do konca…ne na pol. Pri odnosih (sploh partnerskih) se je treba zavedati, da so redki trenutki, ko dajeta oba 50% – 50%…včasih moraš za to, da nekaj preživi, dati v to 90%, medtem ko drugi v dani situaciji zmore le 10% (ne zato, ker ne bi hotel, ampak zaradi prtljage, ki sem jo omenila že prej). Nekomu lahko pokažeš pot, ne da bi ga porinil tja. Potrpežljivost, čas in vztrajnost se izplača. Če ga ljubiš, ga poberi, postavi ga na noge, pomagaj mu…ne govori o njem in njegovih napakah, govori o sebi, priznaj, da si tudi ti ranljiva in delaš napake, začnita si zaupati, bodita iskrena glede tega, kaj si želita in kakšne so vajine možne rešitve. V odnosih ne moreš pričakovati, da te nihče ne bo nikoli razočaral. Če te nekdo razočara, še ne pomeni, da je de facto nevreden tebe in tvojega časa in energije ali imeti odnos s tabo. Ljubezen ni enostranska zadeva, sploh pa ne pogojena s »Če se boš obnašal tako kot hočem jaz, te lahko ljubim, če pa ne, potem si nevreden moje ljubezni in si zaslužiš ostati sam.« Verjetno mu je to počela njegova mama (saj vidiš ironijo, kajne?) Ultimat je skrajna točka, od katere ni več povratka…če daš ultimat, je edino pošteno, da ga izpelješ do konca. Če bi obstajal povratek, nastane cikel – daš ultimat, nekdo ga ne upošteva, greš, nato se vrneš, ponoviš zgodbo. Zapomni si, ni popolnih ljudi, posledično tudi ne popolnih odnosov, dokler pa ceniš skupne stvari in spoštuješ razlike med vama, se ni težko boriti, NE GLEDE na neprijetnosti s taščo…ona ne sme biti pomembna, pa naj se še tako trudi, odstranita jo iz tega odnosa, sploh je ne omenjajta več, govorita o vaju in vajinem odnosu, o rešitvah, možnostih, željah. Verjetno tudi sama želiš, da te nekdo brezpogojno ljubi, kajne? Težava nastane, kadar je vedno tako, da držiš zvezo »živo« s svojimi 90%, medtem ko je drugi totalno pasiven. Slednje se je zgodilo meni. V tem primeru ti preostane samo eno…

Nisem hotela biti groba, upam, da ne boš tega dojela kot kakšen napad ali grdo kritiko. Verjemi, jaz bi dala vse, da bi mi takrat nekdo povedal vsaj del tega in mi pokazal, da obstajajo boljše (ki niso nujno tudi lažje) poti. Ne morem reči, da bi vse upoštevala, mogoče bi mi pa bilo marsikaj bolj jasno in bi celo drugače reagirala. Srečno.

Nikakor tega ne jemljem kot napad ali kritiko, ravno nasprotno, veliko koristnega je v tem vasem komentarju 🙂 hvala! 🙂

Joj, grozno je brati take zgodbe.. tudi pri meni je bilo isto.. partner je bil totalni mamin sinko, živel je pri meni na moj račun, nikoli ni prispeval za hrano ali položnice, čeprav je imel plačo 4x večjo od moje. denar je nosil mamici, ji med tem zgradil hiso v katero se je kasneje z njo vselil.. sicer nisem rabila dolgo da sem opazila, da gre za bolan odnos, ampak me je zelo prizadelo, ker bi pricakovala od moskega da si zeli prihodnosti s svojo partnerko, ne pa mamico. No gospa, ravno tako stara cca 53 let, je kot tvoja tasca sina spravljala v kot z namisljenimi tezavami, hlinila bolezni, jokala, ko je zapravila denar ali ni uspela ene stvari urediti prav. Za njo je moral popravljati vse njene zivljenske odlocitve in popolnoma se je priselala nanj. Vsak dan zvecer jo je klical ali ona njega. Poleg tega mu je delala grozno poslovno skodo, razdajala je njegov denar in njegove stvari kar enim ubogim ljudem. Pri tem se je zadolzevala, da so potem partnerja klicali, naj jim vrne denar, ker se je gospa ugreznila z zemljo. Tudi pospravljala in kuhala ni, staro hiso je zabasala s kramo, vse je smrdelo, povsod je bila plesen, umazane cunje.. grozaaa!! Predvidevam, da v tej nujni novi hiski ni nic drugace.. Samo stran od takih ljudi!!! Sploh ce pravis, da partner ni stopil na tvojo stran in ni sel s teboj od hise. Ce ti to ni dovolj nazoren znak o proritetah tvojega partnerja, ne vem kaj še potrbuješ. Ce si studentka še vseeno lahko daš otroka v vrtec in poiščes sluzbo, tacas pa prosi tvoje starse, da ti pomagajo. sigurno bodo razumeli. za vmesno obdobje pa se lahko obrnes tudi na csd, ti bodo pomagali. tvoja dolznost je, da otroku zagotovis zdravo okolje!!

Pomet tudi pred svojm pragom.
Na vsako alenkst skaces ko da si mal utrgana. Otrok pa vse to slusa. V vrtcu se bo pokazal kaj si ji naredila s svojim dretjem oz jezo in odsekano govorjenje ko si govorila s tasco.
Ne ores vsega krivt tasco.in pika

Se nism nc drla v prico otroka niti nikol na tasco sva se cist v normalnem tonu zmenile ucasih mal ostro ampak se vseen brez vpitja.. ker vedno gledam ce je kaksna tezka debata za razpravt da otrok ni prisoten 😉

Ce pa vam pase da vam nekdo govori kako se morte premikat,vzgajat, ce vam pase da vam uletavajo na wc in da nimate nic zasebnosti pa vsa cast! In uzivajte se naprej v tem…lep dan 🙂

New Report

Close