Pozdravljeni!
Kje naj zacnem? V bistvu ni zacetka, pa tudi nevem ce prav pisem tukaj drugje se ne znajdem. Moj problem je da opazam velike spremembe v druzini, take kot se nikoli, in pocutim se osamljeno ker v tistem trenutku nimam nobenega da mi pomaga. Jaz osebno sem zelo obcutljiva oseba, razumevajoca, druzabna ampak slaba stran je to da ce me nekdo uzali, krici, govori grde besede ne prenasam in pozabim da sem “hcerka” od nekoga in povem vse tudi najhujše. Opazam da imam velikokrat spore z ocetom ceprav vse dobro v zivljenju sem dobila od njega, sem tudi slisala grde besede kako mi govori ko se skregava “Upam da te pobere jutri” “Upam da ne docakas dan” in to me zelo prizadane. Ker vendo hoce biti glavni v druzini in dela kar hoce naju z mami ne sprasuje pa tudi obema nama kaj rece grdega nazaj in tako se kregamo. Zelo je razumevajoc ampak hkrati agresiven ko nekaj hoce narediti, jezen za vsako situacijo se jezi ce nekaj noce sprejeti se zadere dvigne glas nad naju in pravi “Vidve ne znata nista za nobeno rabo” potem jaz vcasih povem kaj hocem mi pravi “Zapri ti nisi nicesar tukaj” in se pocutim kakor da nisem nic v druzini In to zaboli in tudi jaz kaj povem nazaj in to njega moti se zanaša name toliko da tudi je pripravljen klofuto dati in tudi je enkrt naredil. Vecina bi rekli zakaj ne prijavis? Ker se tudi “vere” drzim in ne zelim problemov oz vera mi ne pravi ne prijavit ampak je tudi se nekaj zakaj ne mores natediti, bistvu je tako in tako bo ostalo. Nismo vsak dan tako to ga je spreminjalo sedaj v kratkem recimo manj kot eno leto ali se manj. Nevem kako naj povem mami je zelo dobra oseba ni agresivna ni taka da bi kar prisla tam pa ti eno dala recimo vedno se pogovarja tudi ce ima veliko jezo in se zjoka in je v redu. Oceta bi opisala da je “zelo ponosen” na vse kar je naredil sam, ima zadnjo besedo, govori vse kar hoce pravi da ima “svet v rokah” da ce bi ga se recimo policija zbadala bi on njih nazaj, ne boji se nikogar, toliko je ponosen da ni za verjet. Ko pa ni tak je pa normala oseba nevem kaj ga je spremenilo? ima toliko agresivnosti v sebi, ponosnost, kakor da je bog ce ti on rece tko in tko bo velikokrat poudarja da je najglavni.
kadar se kregam z nemu se kregam tako da pride do konca in me ne razume vedno se konca z groznjo in ti da je pripravljen te udarit ce ne utihnes zato ker je on tako reku. Jaz pa sem tudi zelo obcutljiva in sw takoj zjokam in v joku in jezi recem marsikaj, imam fanta in se nameravava porociti kmalu in se bom preselila k njemu po poroki in kadar se kregava mi zmeraj pravi pojdi k njemu in **** ne vracaj se in da ne bo prsel na poroko pa nevem kaj se.
V bistvu nevem kaj naj se povem ampak hocem eno pomoc ali kako bi nekak uredila ta njegov odnos ceprav vem da bo to spet naredu tudi ce jaz nic ne naredim kadar bo nekaj hotel bo tak in pika.
Rabim nekoga da ga malo “pomiri” ali da ga spravi v red da naj ne bo vec tako agresiven, Kaj pravite kaj moram narediti? vse se gre o tem da je agresiven in ponosen govori kar hoce, delo ima vendar nevem kadar nekaj hoce in to naredi to rece ni osebe ki bi ga takrat pomiril al karkoli. Prosim za odgovor ali pomoc

Spoštovani,

Vprašanje je koliko ste stari? Če se nameravate kmalu poročiti, predpostavljam, da niste več najstnica. Ljudje živimo z različnimi prepričanji. Vaš oče je očitno utrjen v prepričanju, da je on kot moški glavni v družini in pika. Pravi alfa samec, ki ne dovoli nobenih ugovorov. Kadar vas žali in daje v nič (“Zapri ti nisi nicesar tukaj”) pa tudi kadar grozi s klofuto, on v resnici ne misli, da ste vi ničvredni. On samo poskuša doseči, da se mu mama in vi podredite. Ta informacija je pomembna za vas. Pomeni, da njegove besede ne pomenijo, da ste vi ničvredni, ampak so samo očetov grd način da doseže svoje. Torej lahko počasi odrastete v samozavestno žensko in ste manj občutljivi na očetove besede. Te ne določajo vaše osebne vrednosti. Pomembno je kaj vi sami mislite o sebi.

To, da se kregate z njim je neprijetno, ampak dobro za vas. To pomeni, da se očetu ne želite več podrejati in da se počasi pripravljate na samostojno življenje. Sprašujete kaj naj naredite, da uredite njegov odnos, da ne bo več tako agresiven. Oče svojih prepričanj najbrž ne bo spremeni in tudi ne svojega vedenja kadar mu kdo nasprotuje. Dobro je, da razmišljate o odselitvi na svoje. Za vas je bolj kot očetova neprimerna komunikacija pomembno nekaj drugega. Namreč to koliko so vaše vrednote usklajene z vašim bodočim možem. Ali sta na isti valovni dolžini glede vprašanj kdo bo glavni za katero področje, ženska ali moški? Z očetom ne boste živeli več dolgo, z možem pa še dolgo.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Najstica nisem, stara sem 25let in nikoli v zivljenju nisem delala po svoje ali kam sla po svoje zaradi njega ker tako ni hotel da kam grem npr na kaksno kratko potovanje v tujini sama ali z zarocencem ker vem da ga to skrbi ker si misli vse zivo o tem da ne govorim da so tukaj se ostali problemi glede potovanja za vec dni ker noce da bi se kaj vec zgodilo tam ce me razumete. In ja to da ne bo vec spremenil svoje vednje vidim ker vsak dan ima tako navado, prej bi lahko rekla da usaj cisto malo te je poslusal in se strinjal zdaj v svoji glavi ma svoje probleme in briga ce te prizadane hoce tko in tko bo, velikokrat sem v jezi mu rekla da po poroki ne mislm mu vec prihajat doma nazaj da bom srecna tam kjer bom z mozem in zmeraj pravi da ga briga pojdi in se ne vracaj pa pravi da tudi moz bo tak z mano in dam mu vedeti da midva nimava takega odnosa kjer moz tepe zensko ali agresiven in kar res je on je najbolj umirjena oseba, kadar govori, kadar te poslusa…ko grem k njegovi druzini tako mirno je da si recem a so to nebesa? Nobenih problemov ni tam mirno okolje vse je drugace. Tukaj pri meni zmeraj eno in isto vstanem grem dol ondava se kregata kot da vsako stvar bo resu dretjem, in jezo vcasih si recem skoda da nimam nobenega zraven mene sorodnika, strica nevem koga da vidi kaj dela in kako se obnasa. Pripravljena sem bila da bi nekomu povedala od sorodnika vendar nisem naredila sem se zadrzala.
Kaj je zdaj tukaj pri nas najbolj smešno? Da vsi pricakujejo od mene da se mu priblizujem in se pogovarjam ker pac poroka prihaja an ampak tudi ne morem verjeti da ni dolgo nazaj ki se je tisto zgodilo da ga grem objet in dati roko?karkoli? Nevem kako naj recem ampak “folk” z mano ravna kakor hoce sam da se ostali dobro pocutijo jaz ne. Nehala sem se sekirati ali me imajo radi ali ne sam odstevam dneve in nekaj mescov do poroke to je to takrat sem na svoje in prosta ne mora mi vec ukazovati kaj naj delam ali kaj drugega ker takrt je moz odgovoren zame in ostali in sem zena od nekoga.
Povem se, da sva se vidla niti ne upa me v oci pogledat postal cisto rdec v faci tko da nevem nekaj dni, tednov karkoli bo trajalo da se bom zgovarjala in ce mislm to narediti bi naredila samo zato ker tako kot ste rekli z nemu ne bom zivela dolgo z mozem pa, in se pripravljam na novo zivljenje.
Cutim veliko jezo in razocaranje zakaj ke tal in zato ker je tist naredil, vsak dan se spominjam zakaj prav jaz? Jst v svojem zivljenju sem imela veliko padcev veliko se vec kot oce. Ampak sem jih sprejela in zivim naprej