Najdi forum

Prosim če me lahko nekdo z nasveti , izkušnjami in strokovnim mnenjem pomaga popeljati iz dolgotrajne zveze. Omeniti moram da imam problem ker me čez čas najedajo dvomi , da vse ni tako zelo napačno kot se vidi . No , da povem razlog . Partnerjeva prevara pred tremi leti me je močno prizadela vendar to prihaja na plan šele sedaj in se izraža kot tiha jeza nanj , kar pomeni da partner niti ne ve kaj si mislim o njem in koliko sem nanj v resnici dejansko jezna . Te jeze se ne morem znebiti partner pa to moje čudno obnašanje kljub vsemu včasih opazi ampak ne ve pravega razloga .
Njemu mi je brezveze o tem razlagati ker je nagnjen k prevaram že po naravi.
Ni me strah izgube njega niti ne verjamem v to , da je on smisel mojega življenja , ker vem da ni tako in da še nihče od tega ni umrl . Zapustila bi ga rada ker se ne počutim dobro ob njem , ker namesto ljubezni čutim jezo in zamero .
Nimam želje po tem da problem rešiva strokovno , ker ne verjamem da bi njega to sploh spremenilo in terapije bi trajale predolgo , sem pa vsekakor za to da jo privoščim sebi .
Torej kako oditi iz odnosa ki ga spremlja navezanost verjetno pa tudi odvisnost ter jeza in zamera ? Naj to naredim postopoma, ali naenkrat ? In ko pridejo misli da vendarle ni tako slab kot ga v resnici res vidim ?

Zaupanje je …pomembno. Zelo. Lahko mu kako odpustiš, tako, formalno, ampak tebe bo skos grizlo. In skos bo črv dvoma, nezaupanja.Bila na tvojem mestu, odsekala v enem šusu.Bila sem kar nekaj časa samska, da sem nehala tudi sebe krivit za njegovo prevaro…Če pa je tvoj nagnjen k ponovitvam, pa res ne bit tepka.

Spoštovani,

izhajala bom iz tega, da ste se že odločili oditi iz tega odnosa, da imate torej na razumski ravni že vse razdelano, da pa so šibki člen tega vašega procesa čustva.

Zaradi čustev, ki jih občutite, doživljate tudi to, kar sami poimenujete navezanost in odvisnost. Tu govorimo o občutkih, ki niso samo na psihični ravni, ampak tudi na povsem telesni. Način navezanosti, ki jo živimo v partnerskih odnosih, je samo ponovitev tiste oblike navezanosti, ki smo jo doživljali in se nam je vpisala v psiho, pa tudi v telo že v odnosu z našimi primarnimi skrbniki, najpogosteje so to starši.

Če ste torej vi v otroštvu doživljali varno navezanost, bi bili zmožni razmeroma hitro oditi iz odnosa, v katerem ste prevarani, v katerem je vaše zaupanje grobo izigrano (znova in znova). Če pa se kar ne morete iztrgati iz njega, pomeni, da so vam ta čutenja (čeprav jih razumsko prepoznavate kot svarilna in zelo obremenjujoča – jeza, ponižanost, zamera) od nekod znana, domača. Prav tako ste se nekje (nezavedno) naučili »tihe jeze« oziroma tega, da se jeze ne izraža.

Odnos, ki ga vzpostavimo na terapiji, ki ga torej zaznamuje visoka raven sproščenosti, olajšanja, zaupljivosti in varnosti, nam ponudi možnost, da svojo navezanost preoblikujemo v varnejšo in se s tem učinkovito zavarujemo pred kakorkoli zlorabljajočimi odnosi.

Zato vas vsekakor podpiram v odločitvi, da bi terapijo privoščili sebi. V trenutni situaciji je to verjetno najhitrejša pot do tega, da svoje dileme razrešite na globlji ravni in z nekaterimi neučinkovitimi vzorci počistite za zmeraj.

Srečno in lepo pozdravljeni,

Jana Lavtižar, spec. ZDT, zakonska in družinska terapevtka I [email protected] I 040/523-787 I www.janalavtizar.com
nova
Uredništvo priporoča

Tudi sama sem prestajala nekaj podobnega kot ti. Potem sem odšla, ker jeza je ostala in posledično sva se nenehno prepirala. On se v bistvu ni, samo razbijal je in metal stvari v zid in me pošiljal v pm…… Ni ga zanimalo, da je poleg majhen otrok. Zdaj vem da je pravi SICIOPAT. Nikoli nič kriv, pa čeprav sem se na lastne oči večkrat prepričala v nasprotno. Težko je živeti z nekom, ki te je varal, ti pa to veš. Jaz sem odšla. V bistvu sem odločitev sprejela in realizirala skoraj čez noč …

New Report

Close