hčera in maturantski ples

Hčera je letos maturantka. Ker mora v šoli sporočiti št. oseb, ki bodo na mat.plesu, me je danes presenetila z predlogom, da bo na ples povabila tudi svojega očeta. Naj povem, da sva se z možem lansko leto razšla, ker si je po 30 letnem zakonu našel drugo partnerko. Otroka imata sicer stike z njim, jaz pa sem z njim komunicirala v mesecu juniju zaradi urejanja družinskih zadev. Kako naj hčeri razložim, da mi res ni, da bi ga gledala na mat. plesu, saj nas je v bistvu zapustil in ima zdaj drugo življenje? Hčera pravi, da je njen ati in ga želi imeti zraven. Razmišljam celo, da se potem jaz ne bi udeležila dogodka, ker ne vem, kako bom preživela vse to, ker je rana je vedno sveža. Hvala za pomoč.

Spoštovana Bucka123!

Ja, težka preizkušnja je pred vami. V bistvu je ob branju vašega pisma čutiti kar veliko ene zmede – kaj si misli vaša hči? Kako da ne razume situacije kot jo razumete in čutite vi? – pa jeze, ki zakriva eno veliko bolečino, izdajstvo, zamenjanost in žalost, ki jo doživljate ob tem, da vas je zapustil bivši mož.

V veliki žalosti in bolečini pogosto ne zmoremo videti, da lahko nekdo doživlja situacijo drugače. Da lahko vaša hči vidi le tisti del zgodbe, ki ji je všeč: Da bo na maturantskem plesu imela oba – očeta in mamo, da bo lahko plesala z očetom, da ne bo drugačna od ostalih, da bo imela »celo« družino, po kateri del nje še vedno hrepeni.

Pred vami je zahtevna naloga ravno zato, ker ste kot mama v vlogi, da razumete in začutite vašo hči. Želi si biti enaka z ostalimi sošolci in sošolkami, želi si imeti družino, ki skupaj sedi za mizo, želi si na nek način občutiti zmagoslavje trenutka – gre za njen pomemben korak v svet študija oz. zaposlitve, kar je v njenem življenju velik korak. Korak v samostojnost. Ob velikih korakih se nam javljajo tudi negotovosti in dvomi, ki jih ob tem verjetno doživlja. Posloviti se bo morala še od sošolcev, sošolk, znane šole, … veliko je slovesa in novih začetkov. Ob tem, da se tudi sama verjetno še ni uspela posloviti od tega, da bi tudi ona imela družino pod isto streho, kot jo je imela še lansko leto. In kljub temu, da je že polnoletna, je v njej še čutiti krhkost in negotovost, ob kateri potrebuje podporo. Podporo na poti v svet.

Ravno tako drži kar vam je rekla – ona ima še vedno očeta, ki ga ne bo izgubila, tudi če bo živel drugje, če bo živel v drugem partnerskem odnosu, želi si le, da bi se lahko zanesla nanj in imela občutek, da jo podpira. In če bo prišel na maturantski ples, bo to njegovo podporo čutila.

Na drugi strani pa ste sedaj vi. V bolečini, prizadeti, jezni in razočarani. Zapustil vas je mož, s katerim ste 30 let živeli, skupaj ustvarili družino, si predstavljali, da bo tudi on predstavljal ne zgolj za hči, tudi za vas eno trdnost in oporo, ki jo kot ženska in žena potrebujete. In jo kot žena in mati v družini tudi soustvarjate. Koliko ste vi v svoji bolečini, zavrnitvi, uspeli ohraniti vedrino, občutek moči in prepričanje, da vas vaša hči zelo potrebuje, čeprav tega navzven ne bo pokazala? Da vaša hči verjame, da se na vas lahko zanese in da boste »zdržali« tudi njene muhe? Da nima energije niti ni dolžna, da se postavlja v vašo vlogo in vas razume? Ona vašega bivšega moža, svojega očeta, namreč vidi z druge perspektive in vse kar si želi je, da bi lahko ohranila njegovo naklonjenost in istočasno ne izgubila še vaše.

Ključno vprašanje na tem mestu je, kaj boste naredili vi, da boste lahko izžalovali to izgubo, brez občutka krivde in maščevanja, jeze in prizadetosti? Koliko podpore imate vi v odraslih prijateljih, sorodnikih, znancih, kamor se lahko zatečete po pogovor in pomoč? Na kakšen način boste iz sebe spustili ves gnev, bolečino in razočaranje? Dokler tega ne naredite, boste zgolj blažili posledice rane, ki še vedno tli v vas. In vse, kar bo počela vaša hči, se bo dotaknilo vaše krvaveče rane in v vas znova in znova prebujalo boleče občutke, ki ste jih doživeli ob moževem odhodu. Občutki so močni, rana je še krvaveča. Če si ne boste dovolili moža spustiti iz srca, bo rana ostala. Ne glede na to, ali ob tem doživljate jezo in bes, ali bolečino in žalost.

Pustite si torej začutiti vse, kar ob ločitvi doživljate, potem si poiščite pomoč, oz. načine, da boste bolečino lahko spustili. Vaša hči vam na različne načine želi pokazati, da morate poskrbeti najprej zase. Šele potem boste lahko v oporo tudi njej. V tem trenutku pa ona ne zmore in ji ni treba, razumeti vaše bolečine. Tako kruto vam verjetno to zveni. In verjetno ste tudi name jezni – kako nerazumevajoča in groba sem do vas. Tisto kar vam želim sporočiti je, da majhna punčka v vas kriči, je užaljena in osamljena, zapuščena. Iz vas pa vstaja močna ženska, ki bo presegla to nemoč, to otroško zapuščenost in razočaranje ter bo zacelila svoje rane tako, da bodo vaši bodoči odnosi bolj spoštljivi in ljubeči. Verjamem, da vam bo uspelo! Srečno!