Ne zmorem več slediti vsem tem spremembam. Ali je še komu tako zelo naporno se sprašujem, ali še kdo tako težko živi kot jaz?
Imam otroka 2,5 let starega in od rojstva kar ne pridem k sebi, utrujena sem da komaj živim, vse to kar se je zgodilo v teh dveh letih kar ne morem prebaviti, količino (nespanje, slabe odnose, službo). Pa si vzamem čas zase in počitek kolikor lahko (nimava babic, mož zahtevno službo, otrok pogosto bolan, ponoči se zbuja). Problem je ne samo zbujanje otroka (ob boleznih, bolan je pa zelo pogosto), ki me izčrpava, ampak tudi moja občasna nespečnost zaradi službe. To je že moja druga služba v enem letu in psihično tonem. Pol leta sem zaposlena in me sodelavci niso sprejeli že od začetka (šikaniranje, širjenje laži), v bistvu sem vodstvo opozorila kaj se dogaja in je vse skupaj v postopku obravnave proti tem ki to izvajajo (vodstvo je na moji strani, ker se spravijo na vsakega, ki pride na novo). Vse to doživljam kot neustrezna, imam izredno nizko samozavest, čeprav rezultati kažejo nasprotno, ampak sama se tako doživljam. Vedno sem se borila, zdaj pa kar ne morem več, ko pomislim na iskanje druge službe se kar sesujem, to bo to potem že tretja v dveh letih – predvsem s tem se obremenjujem ali je res z mano kaj narobe, da ne najdem neke normalne službe? Kako bodo delodajalci gledali name? Da nimam prijateljice (v preteklosti sem jih sicer imela)? Ali nekih drugih trajnih vezi (razen partnerja, s katerim se razumeva in ok funkcionirava, tudi ljubezen je)? Imam občutek kot da ni nikjer prostora zame, da se nikjer ne najdem. Pa se trudim (veliko delam na tem, da poslušam, skušam razumet ljudi), vendar kar ne najdem neke prijateljice, je pa res da zadnje čase sem tudi sama taka, da me hitro kaj zmoti in sem bolj občutljiva na vse kar kdo reče, postala sem precej nestrpna do ljudi, precej analiziram vse. Včeraj, ko je otrok spal in sem imela tišino in čas samo zase me je presenetil en grozen občutek – praznina, kar zazijala je. Nič zares ne počnem v življenju kar bi me izpolnjevalo, pa niti ne vem kaj to je. Zadnje čase se obnašam tako, da najbolje ustrezam ljudem, bojim se zamerit, izgubila sem sebe. Kako ven iz tega? Kako si si človek zgradi zdravo samozavest?

Spoštovani,

Vse kar opisujete je videti kot klasična zgodba z izgorelostjo. Obiščite forum, ki je posvečen prav izgorelosti, na tej povezavi: https://med.over.net/forum5/viewforum.php?f=585. Pobrskajte med zgodbami, ki so zelo podobne vaši. Našli boste številne odgovore: Zakaj pride do tega?; Kakšne so posledice?; Kako se postaviti na noge in zaživeti bolj zadovoljno ter uspešno. V paket izgorelosti spada: izjemna utrujenost, nespečnost, razdražljivost, umik iz socialnega kroga, občutek nesposobnosti, nesamozavesti in praznine ter še cel kup drugih zadev.

Kako zgradite zdravo samozavest? Postopoma in z vsaj kratktrajno pomočjo strokovnjaka. Najprej je potrebno natančno razumeti vaše stanje, potem ustvariti prostor za rehabilitacijo psihofizičnega sistema, potem pa ugrizniti tudi v kislo jabolko škodljivih prepričanj iz otroštva, s katerimi ste se pripeljali v tako stanje. Zveni veliko, ampak v resnici ni. Je osvabajajoče. Vso samozavest in vire za uravnoteženo življenje imate že v sebi. Se pravi oseba niti ne rabi graditi samozavesti, samo odvreči mora neumnosti, ki smo jim verjeli v otroštvu – da je slaba oseba, nesposobna, da ni prostora zanjo, da so drugi bolj pomembni itd.

Lep pozdrav,
uroš Drčić