Pozdravljeni.. Sicer ne vem kako naj začnem, ampak bom probala. Imam dva otroka, hcero ki bo kmalu stara 20 let, in sina ki je otrok a posebnimi potrebami in je star 10 let. Moja težava je moja hcera ce lahko tako rečem. Od ločitve nimava pravega odnosa… Ce jaz recem da je dan bo ona trdila da je noč. V nobeni stvari se ne strinjava, na zivce mi gre ker tako manipulira z mano jaz se pa ji pustim. Danes recimo je prisla v kopalnico in so bila tla umazana.. In mi reče da zakaj je umazano in da je ona nazadnje pomila(pa sploh ni res?) jaz ji odgovorim da ce vidi da je umazano da naj ona pomije… Potem je blo pa konec…. Ona najprej govori in govori…. Saj je sploh ne poslusam…. Sem imela obcutek kot da je ona jaz in jaz ona… Jezna sem sama nase da se ji tako pustim zmanipulirat… Res…. Da me ena smrkla tako vrze iz tira… In moram priznat da sploh ne vem kako se naj obnasam…. Tokrat sem bila tiho ona je se kar nekaj govorila, jaz sem bila tiho… Nazadnje sem se pa se zjokala…. Joj sploh ne morem verjet…. Rada bi se jaz spremenila pa ne vem kako.

Spoštovani,

težava, s katero se srečujete je zelo pogosta. Pojav, da se otroci počutijo močnejše od svojih staršev in to tudi pokažejo, je velika težava celotne zahodne družbe. Spomnim se podatka, da okrog 10% otrok izvaja celo fizično nasilje nad svojimi starši, vzgojitelji, učitelji itd.

Zečeli ste s stavkom – problem je moja hčera – vendar pa je tekom zapisa videti, da se zavedate, da težava ni pri njej, ampak pri vas. Zelo dobro za vas, da želite spremeniti svoje čutenje in vedenje. To je odličen prvi korak. Kako? Tako, da najamete svetovalca, s katerim boste raziskali svoje notranje razloge, s katerimi si preprečujete pokazati moč v odnosu z drugimi ljudmi. Dokler teh razlogov ne boste razumeli, je zelo malo verjetno, da bo vaš psihični aparat dovolil spremembo. Ti razlogi so običajno globoka prepričanja, ki imajo korenine daleč v otroštvu. In so napačna. Recimo: “Konflikt je grozen in ne more biti del kvalitetnih odnosov.”, “Punčke ne kažejo jeze.”, “Nisem dovolj pomembna, da bi močno izrazila svoje zahteve”, “Nisem dobra oseba.” idt. Zaradi takih prepričanj ste se znašli v notranjem konfliktu: z enim delom sebe hočem izraziti zahteve in jezo, z drugim pa nočem. V sve svetovalnem procesu ta prepričanja potegnete na plan, nefunkcionalna opustite in jih nadomestite z zdravimi odraslimi. Vsi starši imajo v sebi moč, da uklonijo otroka. Tudi zanje je zelo pomembno, da ima izkušnjo, da se mora podrediti. Za to uporabljamo grožnjo s kaznijo in striktno uporabo kazni. To je tako teoretično. Ne vem kaj od tega je točno uporabno za vas. Ampak v tej smeri gre rešitev

Seveda pa pri tem ne pozabimo na posebnosti določene situacije. Pri vas je to, da je hčerka stara že 20 let in je na nek način že odrasla oseba. V teh letih so konflikti z mamo celo priporočljivi. S tem hčerka pričenja uveljavljati svojo voljo, posotopoma povečuje čustveno distanco do primarne družine in se pripravlja, da bo ustvarila svojo. Pomembno v zgodbi je tudi to kar ste omenili – kako je hčerka doživela ločitev in kako mlajšega brata.

Za začetek vam bo koristili, če boste prebprali – Mala knjiga za velike starše

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Hvala za odgovor. Glede ločitve se z hčero nismo nikol veliko pogovarjale, ker se tudi nikol ni želela, krivila je mene za locitevin me se vedno pa čeprav je od ločitve ze skor 8 let. Sem se pa jaz želela ločiti.