Najdi forum

mož, jaz ter najin zakon

Precej časa imava z možem težave, stare zamere z moževe strani (bila sem dokaj vihrava v odločitvah v mladosti, torej pred 30 leti skoraj), z moje strani zamere zaradi nezanimanja zame, družino…največja zamera pa zaradi “prijateljevanja” z ženskami (vem za dve), njegovih laži, prikrivanj. Kljub vsem pogovorom ki sva jih imela žal ni pripravljen na spremembe v zakonu, se odpovedati laganju, prikrivanju. Prošnji da me vključi v svoj krog – ne spadam, ker so sodelavci, vsaj delno službeno povezani in tam privatno življenje nima kaj iskati. Tudi če se srečujejo in kličejo po službi. OK, sem sprejela, tak je, spremenil ne bo nič, torej je na meni nekaj storiti, spremeniti.
Ker imava osnovnošolca doma, sem se odločila da počakam to leto da naredi osnovno kjer je, nato se preseliva, saj itak menja šolo in ne bo tak stres.
Žal pa mi mož očitno ne verjame da mi je dovolj, kljub temu, da sem se preselila iz spalnice, kontaktirava samo o otroku, vremenu ali nepomembnih vsakdanjih stvareh. Njemu je prav super, sama berem knjige za osebno rast, kako se najlažje spremeniti, imeti rad. Ubil je namreč v meni vse. Tudi tole življenje sedaj mene ubija, njega pa ne. Včasih pade kakšna pripomba v javnosti kakšne smo ženske, kako se držim zase..sama ne komentiram. Nima smisla. Nikoli ni pokazal da me ima rad – ni pa bil problem mi kupiti kar sem želela, peljati kamor bi želela…samo sebe mi ni mogel dati. In prav to je bilo v otroštvu – materialne dobrine so bile normalne, nikoli pa ni nikogar skrbelo kako se počutim v sebi. In temu želim narediti konec sedaj. Dovolj je materialnih dobrin, kaj ti to koristi, če nimaš ramena, kamor se nasloniš, ko ti je težko? Da te nekdo razume, kako čutiš v sebi?
Me pa skrbi ena stvar – ko pride domov mu ni težko popiti pivo, dva, včasih tri… Nikoli ni pil, sedaj pa opažam, da si sam odpre pivo, v družbi (koliko pač dobiva kak obisk ali morava iti) včasih precej popije (ne bi o obnašanju takrat, kajti je najstniško in neumno). Nikoli mu ne omenim tega početja sedaj, vendar – opazim pa. In kolikor opažam zadeve, bo tudi pri razhodu težavno, kajti že ob omembi prodaje hiše ter nakupa stanovanja je bilo burno, kaj šele, ko bom zahtevala finančno izplačilo ali da mi kupi stanovanje (hiša pisana pol pol). Je bolje da mu vsake toliko omenim da prihaja čas ko odidem, ali pustim pri miru zadeve do zadnje minute?
Žal mi je, da sem naletela na takšnega lažnivca, ki mi je precej omajal zaupanje v ljudi, moške. Vem da niso vsi isti, vendar – potreben bo čas, da bo to prišlo v podzavest, ki mi jo je tale popolnoma načel.

Spoštovani,

Hm, vaš zapis se dotika več nivojev življenja, od praktičnega vprašanja kako si zagotoviti ustrezen delež premoženja ob ločitvi pa do globoke bolečine iz otroštva: takrat ni nikogar zanimalo, kako se počutim, in tudi danes mi partner ne ponudi ramena in ne razume kako se počutim. Če začneva pri praktičnem nivoju: »Je bolje da mu vsake toliko omenim da prihaja čas ko odidem, ali pustim pri miru zadeve do zadnje minute?« To je bolj vprašanje za pravnika kot za nas. Jaz bi načelno komentiral tako. Dokler je med partnerjema navkljub razhodu neko temeljno zaupanje, se je smiselno dogovarjati o delitvi premoženja neposredno. Kadar pa eden od partnerjev čuti nezaupanje do bodočega bivšega partnerja, ne vidim razloga, da se ne bi obrnil po pravni nasvet. Pravna pomoč pomeni krepitev objektivnega pogleda na situacijo: kdo je do česa upravičen in na kakšen način si to zagotovi. Brez tega se partnerji ob ločitvi pogosto zapletajo v boleče čustvene igrice, ki nikomur ne koristijo.

V vašem zapisu je videti eno za vas zelo pozitivno stvar. Željo, da čustveno odrastete. Pravite, da berete knjige za samopomoč in želite temu naredi sedaj konec. Fino, dobro za vas. Če boste naredili še nekaj nadaljnjih korakov, boste ugotovili kar nekaj osvobajajočih zadev. Recimo, da ne potrebujete nikogar, da bi vas vključil v svoj krog, ampak se lahko v izbrani krog vključite sami ali celo krog izbranih ljudi ustvarite sami. Da vam ni mož načel zaupanja v moške, ampak ste si nezavedno sami izbrali takega moškega, ki je potrdil vaše negativno prepričanje o moških. Tega pa ste si ga zgradili že v otroštvu. Tudi ni ničesar ubil v vas. To je občutek še iz vašega otroštva. Vendar dejansko ni nič umrlo. Vse imate še na voljo. Je pa seveda izziv to poiskati in znova aktivirati. Kot odrasla oseba ne potrebujete nikogar, ki bi razumel vsa vaša čustva in bi vam nudil ramo. To potrebuje vaš notranji otrok, vendar pa se ga lahko naučite razmeti, negovati, pocartati vi sami. Tukaj so vaši starši zgrešili. Če boste to iskali pri drugih odraslih, boste znova naleteli na težave, če pa se naučite to sami, boste močno okrepili občutek varnosti in osebne vrednosti. Običajno se tega naučimo v kvalitetnem odnosu s psihoterapevtom. Spoznali boste, da ste dobra oseba, vredna ljubezni. Pa da je to tudi bodoči bivši mož. In s tem okrepili prepričanje, ki ga že imate: da niso vsi moški lažnivci :).

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

*** mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik - psihoterapevt *** m: 031 336 452 *** e: [email protected] url: revitacenter.si

New Report

Close