Najdi forum

Pozdravljeni,

Sem na pragu tridesetih, na videz vse urejeno življenje (materialno, služba, družina) vendar se srečujem z globokim bremenom, brezsmiselnostjo… V meni seva ena velika praznina, sprašujem se kaj mi sploh še ostane, … Nimam nobene volje do življenja niti moči da bi kaj še spreminjala….
Do takega stanja sem prišla postopoma, saj ne da sem bila kdaj ne vem kakšen optimist, sem imela vzpone in padce, ampak vedno me je vodilo neko upanje, zdaj pa tega nimam več. V zadnjih treh letih se mi je res ogromno zgodilo, poleg rojstva otroka sem še izgubila službo, dobila novo, pa drugo ipd, nekako ne uspem uspešno usklajevati družine in službe, v kateri se počutim kot suženj, obvezno na dopustu zbolim, spor s partnerjevo družino, ki se je v resnici kuhal vseh deset let, prav tako se je ‘čudezno’ pojavil oče po 15ih letih, pa mama to izvedela in prekinila stike z mano ( vedno je bil njen pogoj da ne smem imeti stikov z njim) in spoznanje, da tudi oče ni nič kaj drugačen od mame.. toliko za oris, zavedam se zakaj in kako sem prišla v tako stanje, ne krivim preteklosti, vem pa da sem danes produkt vsega tega, tudi na terapije sem že hodila pred leti, bolj me straši ta brezsmiselnost, ki se poglablja in je kot ena črna luknja iz katere ne znam. Ne vem za kaj bi se še trudila v življenju.. imam krasnega sina in partnerja tega se zavedam, vendar tudi zadnje čase ne zmorem tega čutiti. S partnerjem se veliko pogovarjam o tem (koliko se ob otroku da, sta tudi čisto brez varstva) pa vidim da ne razume tega kar doživljam. Prosim za vaš pogled na situacijo.

Hvala in lep pozdrav

Spoštovani,

Omenjate, da nimate nobene volje do življenja. Če imate samomorilne misli, se nemudoma oglasite v najbližji urgentni psihiatrični ambulanti.

Vaš zapis je zanimiv. Karikirano ga berem takole: »Vse že vem, nič ne želim spreminjat, čutim pa globoko praznino in brezsmiselnost. Kako vidite mojo situacijo?« Kot, da bi zapisali dve sporočili hkrati: »Ne mi pomagati.« in »Pomagajte mi.« Če je ta hipoteza pravilna, potem je ta notranji konflikt – na eni strani boleča depresivnost, na drugi pa nezavedne sile, s katerimi si preprečujete večjo kakovost življenja – trenutno najpomembnejši element vzdrževanja in poglabljanja vašega slabega počutja. Kar opisujete je klasična zgodba depresivnosti. Ta je pri Slovencih (pa tudi drugje) izjemno pogosta. Notranji in zunanji razlogi za depresivnost so znani in znan je tudi potek zdravljenja. Ne vem na kakšno terapijo ste hodili, poudarjam pa, da je za resno depresivnost potrebna tudi resna psihiatrična in psihoterapevtska obravnava. Torej ne terapevtska, ampak kakovostna psihoterapevtska obravnava.

Je pa tako, da je na nek način že od otroštva naprej vsak človek sam gospodar svojega življenja. Predvsem pa kot odrasli ljudje sami nosimo odgovornost za kakovost lastnega življenja. Če sem prav razumel, pravite, da ste produkt zunanjih dogodkov. To ne drži – ste produkt lastnih (tudi nezavednih) odločitev. To pomeni, da tako kot ste se v otroštvu odločili nekaj, s čimer si generirate depresivnost, tako lahko danes te škodljive odločitve spremenite. Ker si kot otroci te odločitve gradimo leta, tudi njihovo spreminjanje traja nekaj časa. Problem enak vašemu je rešilo na milijone ljudi, zakaj ne bi še vi? Ni takoj in ni vedno prijetno, ni pa noben bav-bav. In v vaši situaciji je to zelo težko izpeljati sam.

Naj omenim še, da bi iz vašega zapisa lahko posumili tudi na izgorelost. Pogosto je depresivnost posledica izgorelosti. Čeprav se sliši kruto, zaključujem s pomembnim dejstvom – dokler se odločate ostajati v depresivnosti, je za vas še vedno bolj boleče se obrniti po resen nasvet kot pa je boleča depresivnost sama. Če oz. ko se boste odločili rešiti svoj problem, si poiščite kakovostno psihoterapijo. Ugotovili boste presenetljive in osvobajajoče vidike, ki jih danes še ne poznate. Dobro je, da ste poslali to vprašanje in dobro je, da vas straši brezsmiselnost. Mogoče vas bo motivirala, da si dovolite izboljšati kakovost svojega življenja.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

*** mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik - psihoterapevt *** m: 031 336 452 *** e: [email protected] url: revitacenter.si

Priporočam dvoje – vzemi si čas za počitek in drugo – s pomočjo terapevta predelaj odnos s starši.

Nisi imela najbolj normalnega otroštva – oče se je pojavil zelo pozno in mama pogojuje svojo ljubezen. To je zelo neodgovoren odnos do otroka in to te v globini boli. Vendar zdaj si odrasla in imaš priložnost reševati in izboljšati svoje življenje.

Pa še eno drugo dolžnost oziroma priložnost imaš – imaš otroka in največ, kar mu lahko daš, je en normalen starševski odnos in veselje do življenja. Zato delaj na sebi.

Možu pa ne naloži prevelikega bremena, ne bo razumel vsega, ker ne more, ker ni bil nikoli v tvoji situaciji. Vendar je z njegove strani dovolj, če ima razumevanje do tvojih težav in te spodbuja k reševanju. Svojih psihičnih težav pa se loti s terapevtom.

New Report

Close