Njegovi me ne sprejemajo
Situacija je sledeča. Z partnerjem sem v zvezi dobra 4 leta. Imava vzpone in padce. Za oba to ni prva zveza ampak sva oba že imela zveze.
Jaz sem ločena in imam iz prejšnje zveze dva otroka on otrok nima. V teh štirih letih sva doživela marsikaj in nekako plujeva dalje kljub situacijam. Imava se rada, si zaupava tudi otroci so se močno navezali nanj. Težava je v tem, ker mene in moja otroka ne sprejmejo njegovi domači. Sprva so se nekaj pretvarjali, ker so domnevali, da najina zveza ne bo obstala na daljši rok, tako kot njegovi dve prejšnji zvezi. Kakšni dve leti nazaj pa so pričeli kazati prve odkrite znake, da nas (mene in otrok) ne prebavljajo. Najprej so pričeli odtujevati svoje otroke od mojih otrok, ki so dobesedno cez noč postali popolnoma spremenjeni in si niso več upali k nam. Ko smo se dobili recimo na kolinah nisem bila deležna niti odzdrava ob prihodih.
Z mano se niso želeli pogovarjati, skratka ignoranca. Kakrsno koli temo, ki sem jo načela je bila preslišana, oziroma so se pričeli pogovarjati mimo mene. Osorno komandiranje v smislu jej, pij. Skratka zaradi takšnega obnašanja, sem se pričela odmikati, ker sem vedno znova hodila iz teh srečanj v solzah. Dobesedno sem se počutila kot kup dreka, psihično izčrpana.
Nisem konfliktna oseba in se nisem nikoli kregala z njimi do trenutka ko mi je ob osornem telefonskem pogovoru njegove sestre počil film in sem ji povedala nekaj krepkih nazaj. To je bila tudi edina konfliktna situacija, ki sem jo imela kadarkoli s katerim izmed njih. Nisem bila verbalno nesramna, ampak sem samo dala iz sebe, tisto kar mi je zadnji dve leti ležalo na duši. In v tistem trenutku sem se počutila osvobojeno odlično.
Situacija pa je sedaj takšna da smo na točki ko jaz z otroci nisem več dobrodošla tam. Iskreno niti ne čutim potrebe po njihovi bližini. Je pa zadeva takšna da mojemu bi pa to veliko pomenilo, dobri odnosi z njegovimi. Zaradi tega sva prekinila načrte za poroko katero sva imela v mislih v bližnji prihodnosti. Sva na točki ko eden brez drugega ne moreva ob najinem razhodu pa bi neizmerno trpela tudi otroka. Kako naprej…
Nisi edina, marsikje se dogajajo podobne stvari. Mogoče imaš prednost v tem, da VEŠ, da te njegova družina odklanja. Sama sem veliko let porabila, da sem se vedno znova spraševala, če se mi vse skupaj samo dozdeva, če mogoče narobe razumem stvari. Pa sem nekoč le dognala, da je resnica pač takšna: Ne marajo me, nočejo me niti videti, za njih nisem del družine. Z možem imava skupne otroke in tudi njih ne marajo, ker so pač moji. To, da so obenem tudi njihovi pravi vnuki, nečaki, bratranci… ni dovolj pomembno. Težko je bilo, a sem sprejela situacijo. Njihovi medsebojno zapleteni odnosi so obstajali že prej in sama nisem odgovorna za njih.
Vmes je bilo obdobje, ko je moja tašča, ki sicer živi v bližini, omenila, da bi pa videla otroke, a pod njenimi pogoji. Nekajkrat so izvedli takšno srečanje, a so v otrocih povzročili pravo zmedo, saj so v vsem skupaj videli mene kot tisto, ki ne mara očkovih sorodnikov. Moj mož je le nemočno opazoval vse skupaj in ves čas ponavljal, da si želi, da bi se razumeli, a naredil ni nič za ta mir. Zato sem sama morala sprejeti odločitev. Povabila sem taščo k nam domov. Jasno sem ji povedala, da je vedno dobrodošla kot babica otrok in da jih lahko vidi kadar si zaželi. Enkrat samkrat je prišla, zdaj pa je že dve leti ni blizu. Prav tako sem bratrance in sestrične otrok kar nekaj let vabila na praznovanje otroških rojstnih dnevov. Nikoli se niso odzvali.
S temi besedami ti želim povedati, da je tvoj vpliv na dano situacijo omejen. Naredi le tisto, kar je dejansko v tvoji moči. Ne hodi tja na silo , če nisi dobrodošla. In prepusti odnose v partnerjevi družini partnerju, da jih sam razreši. Najbrž si ti le kanal preko katerega razrešujejo svoje stare konflikte. Njihovi posebni zapleti so nastali še preden si ti vstopila v družino.
In poroči se, če si to zares želiš. Ne čakaj na pravi trenutek. Moja poroka tudi ni bila v idealnem trenutku. Do zadnjega momenta so upali, da se razideva, Šteje samo to, kako se ti razumeš s partnerjem in kako on sprejema tvoja otroka. In če vi skupaj ustvarjate dovolj varno okolje, kamor lahko priključite še kakšnega skupnega otroka. Če te varnosti ne moreta zagotoviti, potem šele začni razmišljati o razhodu.
Srečno in pogumno naprej!
In kje je pri vsej tej zgodbi vaš partner??
V celotni 2 LETNI zgodbi delnega sprejemanja in bolj kot tega, sprenevedanja njegove familije do zaostrovanja in ignorance, niste niti z enem stavku omenili partnerja.
To naj bi bila NJEGOVA družina, žlahta.
Kje je karkoli napisano, v zvezi z VAJINO komunikacijo glede vsega tega dogajanja?
Ali ste se tudi vi dve leti sprenevedali, tako pred njimi kot tudi pred partnerjem in njemu na ljubo in igrali zadovoljno partnerko?
Problem je v vajini komunikaciji.
Če pa ta obstaja, pa v partnerju, ki očitno do zdaj ni storil nič, da bi vas vsaj poskušal vpeljat v familijo in svojim pokazat, koliko resno mu je do vas.
Njemu bi veliko pomenilo, da bi imeli dobre odnose z njegovimi ( pa je sam, kot član te družine kaj sploh naredil za to) in ZARADI TEGA (česa?!? A da se VI SAMI niste dovolj potrudili, napram celotne žlahte, ki vas že od prvega dne ne sprejema, torej zaradi VAŠE 100% krivde?!?), zaradi tega sta prekinila načrte za poroko…
Ni problem njegova žlahta, ampak VAJIN ODNOS.
Jaz sem njegove popolnoma odpikala pa nisem imela tega namena nikoli . Da sem prav naredila sem videla pozneje pri tadrugi snahi ki je prišla k hiši in hodijo okoli nje kot okoli megle zganejo se le takrat če ona česa ne opravi ali pa če se odpravi kam s svojim možem ,ker po njihovem bi morala sedeti doma . Utaknejo se skoraj v vse . Jaz sem to pravi pravi čas spregledala in zaključila z njimi . Dali mi niso nikoli nič zato mi nimajo kaj očitati . Moje mnenje je da sem sama odgovorna za svoje zdravje tako telesno kot duševno in če drugim nesprejemljivega početja ne preprečiš te pohodijo . Verjemi da ti bo bolje brez njih navsezadnje nisi ti tista ki nima obnašanja . Partner pa naj sam hodi k njim. Jaz mojemu tudi ne branim da gre tja . Če se slučajno srečamo opazim da imajo do mene spoštovanje ki pa ga na začetku niso nameravali imeti.