Najdi forum

Oče že 9 let živi samo zase

Prosim za pomoč, kaj lahko naredim, da oče opravi svojo polovico obveznosti do otroka???
Po izgubi službe sem bila 3 leta doma in odprla s.p. – frizerstvo v domači hiši. Hčerka je sedaj stara 9 let in je končala 3 razred. Sama sem skrbela za gospodinjstvo, od rojstva sama vzgajam hčerko in jo vozim na vse dejavnosti, živimo namreč v vasi, kjer ni ničesar razen cerkve. Sedaj bodo še počitnice in ne vem, kam naj jo dam??? Partner dela v mednarodnem podjetju in je cele dneve v službi ali v tujini. Vsa leta mi očita, da sem lenoba in edini projekt, ki ga furam je otrok, ostalo je čista nula.
Sedaj sem si našla redno delo v oddaljenem kraju in bom od 6:30 do 17h od doma. Kako naj zahtevam od njega, da naj on uredi varstvo in poskrbi za hči, saj do sedaj moja skrb in delo z otrokom ni bilo nič vredno? Ali naj javim na socialno, kar sem mu omenila, pa je rekel, da me bodo proglasili, da sem nora?
Njegovi starši imajo kmetijo in nas ignorirajo, ker jim partner zaradi odsotnosti ne more več pomagati. Imam samo mamo, ki je stara skoraj 80 let in sama potrebuje pomoč, tako da iščem rešitve drugje….

Spoštovani,

Hm, poskušam razumeti ozadje vaše situacije. Kolikor lahko razberem iz vašega kratkega zapisa, zadevo vidim tako. Na začetku zapisa sprašujete kako pripraviti očeta, da opravi svojo polovico obveznosti. Ok. V nadaljevanju zapisa pa navajate, da že od rojstva hčerke sami skrbite za njo in za celotno gospodinjstvo. To je že skoraj 10 let. Torej že vsa ta leta tolerirate moževo neprestano odsotnost hkrati pa tudi njegov poniževalen odnos do vas in vašega dela. To poudarjam zato, ker tako dolgo obdobje pomeni, da so razmerja v vaši družini že globoko zakoreninjena. In če prav razumem, se vaše vprašanje ne naša toliko na ta vajin že ustaljen odnos, ampak bolj na čisto praktičen problem z varstvom hčerke, ki je nastal ob spremembi, ko ste si poiskala službo. Popravite me, če se motim.

Če je tako, potem imata s partnerjem običajen konflikt želja. Vi želite, da v času vaše odsotnosti mož poskrbi za varstvo hčerke in že enkrat nekaj prispeva k skrbi za zanjo. Mož pa želi, da še naprej vi v celoti skrbite za hčerko, tako kot že skoraj 10 let do sedaj. Na tej točki se postavlja vprašanje koliko sta s partnerjem osvojila veščino reševanja konfliktov. Svojo željo običajno poskušamo uveljaviti s stopnjevanjem: 1. Prijazen pogovor, 2. Odločen pogovor, 3. Grožnja z ukrepi (recimo državni organi), 4. Uresničitev grožnje – CSD, 5. Uresničitev grožnje – Sodišče. Meni je videti, da sta s partnerjem uporabila pretežko orožje (CSD, grožnja s proglasitvijo norosti) za običajen organizacijski problem. Mogoče kljub temu lahko stopita korak nazaj in poskusita poiskati kompromisno rešitev. Če partner dela v mednarodnem podjetju in ste se sedaj tudi vi zaposlili, bi mogoče lahko skupaj plačala kakšno obliko dopoldanskega varstva kot navaja primere bralka Žarna v naslednjem prispevku.

Če pa partner ne bi želel čisto nič na noben način prispevati za varstvo hčerke, ja pa druga zgodba. Vendar ste samo vi tista, ki se odloča ali je situacija zrela za še težje orožje (CSD, sodišče) ali pa je še mogoče nekako sporazumno rešiti to organizacijsko težavo.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

*** mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik - psihoterapevt *** m: 031 336 452 *** e: [email protected] url: revitacenter.si

Vajin logističen problem je enak kot pri vseh zaposlenih starših. Otrok je težko toliko časa sam doma, čeprav je hči že dovolj velika, da je nekaj časa sama. Samo ne pa devet ali deset ur. Noben od vaju seveda ne more pustiti službe, oba imata dopoldanski turnus, to je pač dejstvo in tu sploh ne gre za delitev dela in sodelovanje pri vzgoji otroka! Rešitev bi, tudi če bi vidva funkcionirala kot par in starša, v vsakem primeru morala iskati drugje: tabori, počitniško varstvo v OŠ ali pri kateri od bližnjih organizacij (pozanimaj se glede tega!), tudi cerkev organizira oratorije in podobno, potem počitnice prek CŠOD, mogoče kak dan pri babici, mogoče bi se lahko pokombinirali tudi s sosedi, saj ima verjetno še kdo podoben problem. Ne šparat jezika, vprašaš zmeraj lahko!

Vidva imata v globalu drug problem, med vama, za nameček pa tvoj mož glede na tvoj opis ne funkcionira ravno zgledno niti kot oče. Kaj vaju sploh še veže?

nova
Uredništvo priporoča

Ja, prav ste me razumeli. S partnerjem nisva poročena (nihče od njegovih 3 bratov ni). Razumela sva se, dokler nisem rodila. Mislila sem, da bo ob rojstvu pokazal kaj topline in čustev, a je bilo to zanj samo potrditev, da je sposoben narediti otroka. Partnerjeva vzgoja izhaja iz svojega otroštva, saj so otroci bili samorastniki in starejši otrok je skrbel za mlajšega. Od staršev ni dobil ljubezni, edina vrednota na kmetih je bila DELO. Je zelo negativna osebnost in do sedaj nisem slišala od njega pohvalne besede niti zase, niti za hčerko. Pred leti je bil fizično nasilen do hčerke. Takrat sem sklenila, da bova čim manj doma in da bo čim več med vrstniki. Zato sem jo vpisala na različne dejavnosti. Nikoli ni spregovoril besede, da ima koga rad. Ceni samo tiste ljudi, ki imajo veliko denarja. V vseh stvareh si nasprotujeva, zato vztrajam v zvezi samo zaradi hčerke, ker očeta pogreša in ga ima rada, ker ji kupuje darila (tablico, drage igrače) ga ščiti. Šele sedaj, ko hčerko vsi hvalijo, saj je odlična učenka, poštena, lepo vzgojena, dobiva priznanja v baletu in drugih aktivnostih, kar jaz plačujem in jo vozim, se je začel postavljati z njo. Po 3 letih vztrajanja v svojem s.p., sem končno našla službo. Po pogovoru z njim, da obstaja veliko možnosti za varstvo, kar sem mu tudi naštela, je rekel, da bo hči pač nehala obiskovati dejavnosti, saj on ne bo “pustil” službe, da bo njen taksist. Bo pa samo hodila v šolo z busom in nazaj. On pa že ne bo prosil koga ali komu plačeval, da bi bila hči še naprej aktivna. Saj so oni poznali samo delo, še za nalogo niso imeli časa. Totalni egoist. Ima dobro plačo a varčuje zase….za motor ipd. Verjetno ima tudi materialistično ljubico. To je ozadje družinskega življenja, ki ga uspešno skrivamo, razen mene, ki se zaupam prijateljicam. Ker z negativnim razmišljanjem miselno zaostaja, se on brez grožnje sploh ne pogovarja z mano, saj se o vsem posvetuje s svojo mamo (kmetico) kamor hodi pomagati delati med vikendi. Midve pa sva takrat v svojem veselem in igrivem svetu, saj verjameva, da bo tudi za naju posijalo sonce 🙂 in bova našli svojo svobodno pot do sreče.

A se ti ne zdi da je čas za odhod iz te zveze?

Ne poveš, ali živite skupaj ali ne. Če še skupaj niste, potem moraš kakšno malenkost dobro premisliti. Kaj ti ta odnos sploh daje in zakaj vztrajaš v njem?

Kot kaže s partnerjem kakšnega dialoga ne boš dosegla, tako da je na mestu, da si mirno in počasi začneš organizirati svoje življenje in kako boš skrbela za hčerko. Najprej služba, poišči varstvo za otroka, veliko možnosti je. Najprej dosezi svojo samostojnost, potem se boš pa lahko drugače pogajala in imela tudi možnost oditi na svoje. Predvsem delaj na svoji samostojnosti, v vseh pogledih….

New Report

Close