Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Partnerska in družinska posvetovalnica Težave v družini- manipulativna mama vs. žena v verski sekti

Težave v družini- manipulativna mama vs. žena v verski sekti

Pozdravljeni,

podobnega primera še nisem zasledil, zato se na vas obračam s prošnjo za pomoč. Znašel sem se v življenjski situaciji, ki bi jo lahko opisal kot da sem se znašel med kladivom in nakovalom, hkrati pa tudi, da sem se znašel v situaciji potnika v letalu brez pilota, ki naj bi le-to spravil nazaj na zemljo.

Uvodoma naj začnem pri svoji mami. Celo otroštvo (v katerem sem odraščal brez očeta), je lepo skrbela zame, mi materialno omogočala vse, mi kuhala, prala itd. Kot otroka me to ni motilo, še manj kot najstnika, vendar, ko sem vstopil v odraslo življenje, se me je še naprej oklepala in me puščala v coni ugodja. Razen študijskih obveznosti nisem imel nobenih skrbi. Zavedal pa sem se, da dolgoročno ta odnos izjemne povezanosti med nama lahko le škodi, saj bi me zavitega v vato “kastrirala” za izzive življenja. Na silo sem se odtrgal od nje vsaj malo, tako da sem odhajal na Erasmus študij in delo v tujino. Tam sem se namerno kalil v izzivih prevzemanja odgovornosti življenja, npr. gospodinjstvo in urejanje papirjev z oblastmi,kuhanjem. Med vmesnimi premori v tujini, da sem se realiziral in utrdil v življenju, sem se vračal v domače gnezdo, kjer mi je bilo spet vse “k riti prinešeno”. Žal v Sloveniji še nisem dobil službe primerne mojim izkušnjam in znanju, zato se nisem mogel dokončno osamosvojiti in oditi na svoje. Zato sem še zmeraj bil prisiljen bivati skupaj z mamo v skupnem gospodinjstvu. Ker je samska, se me je čustveno precej oklepala in želela da jo spremljam povsod. Ja halo, pri 27 naj bi te spremljal povsod in se te držal za krilo? Imam nekakšen ambivalenten odnos z mamo, pri čemer mi razum pravi, da jo moram odriniti na stran, srce in čustva pa želijo ostati z njo. Lahko bi se reklo, da sem mamin sinko, ker pogosto upoštevam njeno mnenje še zdaj, pri skoraj 30. letih. Je oseba, ki ji lahko najbolj zaupam, a hkrati se razumsko zavedam, da je to karta, na katero lahko mama čustveno igra in manipulira z mano.

Kasneje, sem spoznal punco, s katero sva se kasneje poročila in dobila otroka. Moja mama se je vmešavala v najin zakon (se je lahko, ker živiva v njenem stanovanju in ji nisem mogel preprečiti vstopa), tako da je predvsem “solila pamet” moji ženi kako naj npr. pospravlja stanovanje in kuha. Resnici na ljubo, partnerka nima nobenih organizacijskih in gospodinjskih veščin, saj je umetnica po duši in precej raztresena. To je šlo mami precej v nos. Sam se zavedam, da so v zvezi potrebna prilagajanja in potrpežljivost, a partnerica ni pokazala najmanjše volje, da bi se spreminjala na bolje. Sam sem izjemno deloven, organiziran urejen človek, ki ne prenaša zastojev in nereda. Skušal sem se prilagoditi, njej kar najbolj, a so se začele pojavljati hude razpoke v zakonu. Že na poziv,”Daj pospravi čevlje za sabo, ker jih puščaš sredi hodnika” se je odzivala s hudo jezo in kritikami” Ti me že ne boš nadziral” Tako sem jaz moral pospravljati in čistiti stanovanje potem ko sem se vrnil iz službe, ker pač ne maram nereda. To je s pridom izkoriščala, špilala “gospo”. Nasprotja so se poglabljala. Ker sem se počutil izjemno izkoriščanega, je to vodilo v hude napetosti. Kljub pozivom in prošnjam, da si deliva skupno delo gospodinjstva, so le-ti naleteli na gluha ušesa. Partnerica si je našla versko sekto, kjer si je našla čustveno oporo, ki ji jo jaz nisem nudil. Ta sekta ji je prigovarjala, kakšna baraba da sem, da norim nad njo in da jo zatiram. Res sem ene parkrat fejst znorel in začel kričati na njo, da je lena, da me izkorišča, da nič ne dela itd. Do fizičnih udarcev pa nikoli ni prišlo. Na prigovarjanje sekte, me je prijavila celo na policijo in CSD zaradi domnevnega nasilja v družini. Uspel sem dokazati, da ni ničesar spornega.

Ker dela v Sparu 6 dni na teden, ima zgolj nedelje prosto. Takrat sem jo pogosto rotil, da naj preživimo več časa skupaj, da prebrodiva težave, a me je odbila da gre raje na srečanja s to sekto. Začela sva se odtujevati, ker je vse nedelje preživljala s to sekto kamor jaz ne maram hoditi. Vsiljevala mi je mnenja sekte, me silila da hodim z njo tam. Po njenem mnenju (z moje perspektive) bi bil najin zakon idealen, če bi jaz poleg službe skrbel še za gospodinjstvo in otroka, bil tiho, se podredil sekti, ona bi pa bila vladarica, ki ji ne bi bilo treba nič delati. Zakon mora biti enakopraven odnos, ne pa temeljiti na izkoriščanju nekoga, ker vodi v hudo nezadovoljstvo.

Zdaj sem dobil službo v tujini,da sem se lahko umaknil pred pritiski, ki jih izvaja nad mano. Kdo bo rekel, da je to beg pred odgovornostjo, da sem zapustil ženo in otroka, a življenje je postalo neznosno z njo. Zdaj mi omejuje stike z otrokom, me izsiljuje in mi pošilja zmedena sporočila skupaj z žalitvami. Tukaj imam svoj mir, a ponovno stopam v stik z mamo kot najnaravnejšo zaveznico, ki ureja moje zadeve v SLO (ženi seveda ne morem zaupati) ki pa mi hkrati spet vsiljuje svoja mnenja in čustveno manipulira z mano.

Ne vem, kako naj ohranim zdravo distanco do mame,ker sem v čustveno izjemno kritični situaciji in precej dojemljiv za tesnejše povezovanje z njo in upoštevanje njenega mnenja, saj nimam nikogar na kogar bi se obrnil… Ne vem, kako naj razrešim situacijo z ženo, do katere ne čutim več ničesar,želim si zgolj videvati s sinom.

Vem da je nekaj krivde tudi na moji strani, toda ali sem jaz potisnil njo v objem sekte, ki ji je oprala možgane?
Včasih si želim, da bi bil proč od vsega…
Za vsa mnenja in nasvete, morebitna vprašanja bom močno hvaležen, še posebej zakonskih terapevtov.

hvala

Spoštovani,

najprej hvala, da ste razgrnili svojo situacijo; čeprav podobnega primera še niste zasledili, pa je vsem bralcem tega in podobnih forumov dobro znan, vendar z druge strani – največkrat se partnerke pritožujejo nad taščo, ki manipulira s sinom, same pa se počutijo izrinjene iz odnosa. Tako da super, da lahko slišimo še moški glas, in upam, da vam bodo naši odgovori v pomoč.

Ko sem prebrala vaše pismo, se mi je najprej postavilo vprašanje, kako to, da se niste iz maminega stanovanja odselili, takoj ko ste dobili službo, ali najpozneje takrat, ko ste zaživeli s sedanjo ženo in sta osnovala družino (marsikdo vzame kredit za stanovanje ali pa živi v podnajemu, sploh pa z dvema plačama in enim otrokom). Slika, ki jo prikazujete, kaže tri (na videz odrasle) ljudi, ki so simbiotično nezdravo povezani med seboj. Ugotavljate pa, da ‘beg’ v tujino pravzaprav ni rešitev, zlasti ne zaradi sina (je vaš oče pobegnil? Od koga/česa?). Ker ste odraščali brez očeta, vam je morda to vzdušje precej domače, kar pa ni razlog, da ne bi vi postali drugačen – prisoten oče. Kar je videti začasna rešitev, je v resnici samo beg; beg pred manipulativno mamo, beg pred ženo … in beg pred sinom, pa čeprav si tega ne želite. Če vam žena omejuje stike z otrokom, pot pod noge in na CSD!

Pišete, da nimate nikogar, na kogar bi se obrnili. Kako pa je z vašimi prijatelji in nasploh socialno mrežo, ste kdaj razmišljali o tem? Kako bi bilo, če bi mama nenadoma umrla? Saj starši otrokom so ali naj bi bili naravni zavezniki – a ne za ceno integritete, samostojnosti in partnerskega odnosa svojih odraslih otrok. Svetujem vam, da si poiščete terapevta, ki vas bo podprl pri iskanju novih poti, iskanju svobode, sebe kot ločenega, samostojnega jaza. Intelektualno so vam stvari jasne, čaka vas čustvena predelava problemov in učenje novih načinov vedenja, predvsem pa postavljanje meja. Nezdrava simbioza je podobna zasvojenosti – ampak kakor se ljudje, ki to želijo, ozdravijo zasvojenosti, se lahko naučimo tudi postavljanja meja do posesivnih staršev (in drugih!) in še marsičesa. Zaslužite si zadovoljstvo odraslega, samostojnega, odgovornega moškega, zaslužite si, da ste sinu kar najboljši oče, in takšnega očeta si zasluži vaš sin.

Srečno vam želim,

Jana Lavtižar, spec. ZDT, zakonska in družinska terapevtka I [email protected] I 040/523-787 I www.janalavtizar.com

Pozdravljeni,

v začetni fazi, sva se želela naseliti v maminem stanovanju, da bi si znižala življenjske stroške. Mama se je bila pripravljena umakniti, zato s tem nisva imela težav. Nato se je izšlo kakor se je izšlo. Mama bi najraje verjetno videla da bi skupaj z nama, živela v gospodinjstvu in skrbela za otroka in kuhala, da bi se z ženo v miru posvetila službi in gradnji kariere. Predvidevam, da slednji to seveda ni bilo všeč, in se je kljub najinim pogovorom zatekla v sekto, kjer se je počutila razumljeno. Naredil sem napako, da nisem dovolj ostro nastopil proti mami in njenemu vmešavanju in hkrati da bi se odselila ven.

Res pa je tudi, da se ni kaj dosti trudila za gradnjo odnosa, v smislu pogovarjanja in gradnje skupnih načrtov. Izkazalo se je, da mora biti vse po njenem, in ni poznala načela daj da dobiš. Med nama je raslo nezaupanje, ker je vse kar sva se pogovarjala, strahove, občutja in stiske, nesla naprej v sekto. Opažam, da imava isti vzorec: jaz se kljub razumskemu odporu povezujem z mamo, ona pa z sekto. Najina družina se je iz ljubeče skupnosti in pristana sprevrgla v obtoževanja in zamere.

Skušal,sem reševati zadeve kolikor se je dalo, a ne vem, koliko je lahko to uspešno, če druga stran ni pripravljena na kompromise in pogovore, hkrati pa sam nisem dovolj zrel in sposobljen za ravnanje v takih situacijah?

Analitično gledano, se strinjam z vami, da v vsaj mojem primeru gre za nedozorelo osebo

Glede očeta: oče me je zapustil, kmalu po rojstvu, čeprav ne vem zakaj točno, ker nobeden ne želi govoriti o tem. Bojim pa se, da zdaj podzavestno prenašam vzorce njegovega ravnanja na sina in ponavljam isto napako, z razliko, da mi ni vseeno zanj. Glede njega sem v stik z CSD in urejam zadeve, kolikor iz tujine pač lahko.

Glede socialne mreže: imam kar nekaj dobrih prijateljev, ki jim lahko zaupam in mi pomagajo, ki tudi vejo za mojo situacijo, vendar jih ne želim obremenjevati še bolj.

Hvala

New Report

Close