Najdi forum

Moti ga moja služba

Pozdravljeni,
ne vem več kako naprej. Partner bi rad razdru družino, samo zaradi moje službe, ki je dvoizmenska. Imava pa dva otroka, ki dopoldne obiskujeta vrtec. Kar pomeni, da tisti teden, ko sem jaz popoldne v službi mora biti on z otroki, kar mu je očitno prenaporno. Hoče, da zamenjam službo lai celo pustim, samo zato, da bom jaz z otroki on pa bo prost in hodil na okoli s kolegi in gasilci, ki so njegov največji hobij. Iščem in spremljam razpise, kar vsako službo ne bom sprejela, če se v njej ne bom počutila dobro in samo zato, da bi delala samo dopoldne. V trenutni službi pa se počutim zelo dobro. Ne vem ali je res tako težko biti z otroki popoldne 3-4 ure? Ali bi bilo res bolje, da zamenjam službo, samo zato, da bi ostali slupaj. Vsak dan bolj pristiska name, da bo razdru družino. Vsako mnenje bo dobrodošlo.

Pozdravljeni,

mislim, da je vsak drugi teden cel teden najprej oddelati službo potem pa še biti cel popoldan (ali tudi večer?) sam za dva predšolska otroka zelo naporno, prenaporno. Ne samo za vašega moža, ampak za vsakogar. Vem, da ženske včasih držite tri vogale hiše in zmorete to same. Ampak jaz tega ne bi jemal kot merilo. Tudi za ženske je to prenaporno, čeprav se tega mogoče ne zavedajo ali so celo ponosne na to.

Drugi pomemben vidik je, kako sta družinske vloge razumela od sklenitvi zveze. Takrat se med partnerjema sklene neke vrste psihološka pogodba. Brez da bi bile stvari izrečene in tudi brez, da bi se v celoti zavedali, se sklene dogovor v smislu: “Jaz bom delal to in to, ti boš to in to. Jaz se bom obnašal tako in tako, ti tako. Jaz bom delal moška dela, ti gospodinjska. Itd itd.” Zelo verjetno je, da iz moževega vidika ta vajin dogovor ni vključeval, da bo polovico časa popoldan sam za otroke. Če to drži, je razumljivo, da ga to moti. In ja, tako izrazita odstopanja od osnovnega dogovora so lahko tako moteča za enega od partnerjev, da tudi zapusti družino.

Tretji vidik pa je, da praktično gledano ne vidim nobenega razloga za razpad družine. Imata čisto običajen rešljiv konflikt. Vi želite obdržati to službo, mož pa več prostega časa. Pogovorita se na kakšen način se lahko organizirata tako, da bosta oba dobila, kar želita. Ideje: nekaj dni za otroke popoldan skrbijo stari starši; za otroka najameta varuško; v službi se dogovorite tako, da popoldan delate le en teden na mesec, …. Skratka poiščita praktične rešitve, se pogovorita in sklenita kompromis, s katerim bosta oba lahko shajala. Ne siliti drug drugega v nekaj, česar ne želi, ampak se pogovarjajta v smeri rešitev in kompromisa.

Četrti vidik je, da vi poskrbite zase. Mogoče je en del tega, da se v trenutni službi dobro počutite, tudi to, da imate vsak drugi teden dopoldan več časa zase. Kar je seveda v redu. Vprašanje pa je ali bi si ga znali vzeti, če bi delala le dopoldan?

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

*** mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik - psihoterapevt *** m: 031 336 452 *** e: [email protected] url: revitacenter.si

Hvala za vaše mnenje. Jaz ga razumem, da je naporno. Samo njega bolj moti to da mora biti potem doma, da ne more od doma, ko bi to njemu pasalo. Seveda sva se pred odločitvijo za otroke pogovorila o tem kaj vse naju čaka in rekel mi je da mi bo stal ob strani. Sedaj pa imam občutek, da so mu otroci samo še v breme. Tudi predlagala sem mu, da bi najela varuško, pa pravi, da je ne bo plačeval. Stari starši pa tudi ne morejo več pazit otrok.
Po pravici povedano meni ustreza, da kdaj delam tudi popoldne, da lahko dopoldne kaj v miru naredim ali grem. Ko naj bi bili popoldne vsi skupaj doma, on odide od doma ali pa spi. Tako, da tako nimamo veliko od njega, ko smo skupaj doma. Kljub vsemu ne bi rada, da družina razpade samo zaradi moje službe…

nova
Uredništvo priporoča

Spoštovana,

Dodajam še en vidik, bi vam lahko bil v korist. Življenjsko obdobje, v katerem sta trenutno s partnerjem je, kot že rečeno, izjemno naporno. Psihološko gledano bi rekli tako. Vsi imamo v sebi otroški del psihe. In ta del psihe doživlja frustracijo kadar delamo v službi, skrbimo za otroke, delamo za gospodinjstvo itd. In iz vašega zapisa je sklepati, da partnerjev otroški del psihe v službi precej trpi (ali je zadovoljen v službi?), zato popoldan glasno (ampak nezavedno) zahteva čas zase (sprostitev, počitek, zabavo s prijatelji). Očitno je ta sila v možu močnejša kot ne vedno prijetne obveznosti do družine in svojih otrok. Torej, ko ste rekla, da so je videti kot da so otroci partnerju odveč, to dejansko pomeni, da so odveč njegovemu otroškemu delu psihe. To je normalno. Težava je samo v razmerju – koliko pozornosti partner v okviru družinskega življenja nameni svojemu notranjemu ‘otroku’, koliko pa resničnim otrokom. V svetovanju to pogosto rešujemo na način, da se očetje naučijo ustrezno porazdeliti to pozornost. Primer iz prakse: žena je prišla na svetovanje z zelo podobno težavo, kot jo opisujete vi. Na koncu je bila rešitev v dogovoru, da ima mož po službi eno uro in pol časa zase in v tem času poskrbi za svojega notranjega otroka. On je recimo najrajši igral računalniške igrice. Čeprav je bil to resen možakar z resno službo. V tem času je njegov notranji otrok prišel toliko na svoj račun (se je sprostil in zabaval v nasprotju s službo prej), da je bil potem spet pripravljen prenesti nekaj frustracije in se je gospod posvetil družinskim obveznostim. Če ne bi tega uvedli, bi bilo najbrž frustracij za gospodovega notranjega otroka preveč in bi zapustil družino. Ali pa bi ga zapustila žena. Torej, recept je spet pogovor, ne da vi to rešujete sama. In sicer pogovor s smeri kompromisa. Lahko daste na mizo tale zapis in se s partnerjem pogovorita o kompromisu. Ker če prav razumem, ni toliko problem vaša popoldanska služba kot moževi umiki iz družinskega življenja. To je zelo pogosto, je pa s pogovorom mogoče najti rešitve.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

*** mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik - psihoterapevt *** m: 031 336 452 *** e: [email protected] url: revitacenter.si

Rec mu da ga zapuscas in da bos obdrzala siht.
Ko bos pop.bo otroka imel on, da bo vzdrzeval stike.
Ves kaj bo reku….ne bom ga mel kr znajdi se.
Kr preizkus ga. In to vse sam zato, ker je obicno gov..no
Ne morem verjet da noce pazit na SVOJGA OTROKA.da mu vec pomen cvek pa pir.
Torej otrok hodi v vrtec ..ga partner niti ne vidi ce pa ga se pa niti ne ukvarja z njim.
Drug teden. Ko bi bil lahko z njim.mu pa spet ne pase ker mora na pir.
Rekla si da ne bi rada da zakon razpade zaradi sluzbe. Draga moja ni sluzba kriva kriv je moz.
Ce dobis sluzbo zjutri. Bo tvoj svoboden. Kot da nima druzine.
Plus tega..varuske noce placevat tvoj dohodek bi pa komot pogresal.
Mislim da bi on tebe rad privezal na dom in mu v nos hodi ker hodis v sluzbo. Sluzba ti daje samozavest.
Pa bod pametna pa dajaj na stran za crn fond.

Kako bi potekal umirjen, zrel pogovor o tej težavi med partnerjema, ki se spoštujeta, imata rada in se slišita?
Skušaj si predstavljati, da ti mož zaupa svojo težavo brez otročjega izsiljevanja o ločitvi, potem pa si skušaj predstavljati še svoj odziv.
Pri vama je prišlo do verbalne eskalacije, ker se ti čutiš izsiljevana, on pa ne upoštevan.
Jaz skušam tvojega moža v glavi interpretirati takole:

Poslušaj, meni je res naporno biti vsak drugi teden sam z otrokoma. Majhna sta še, utrujen sem od službe, enostavno me izmozgata. Rad bi, da bi se tiste ure imeli lepo, pa nimam energije, da malo pospravim, da kam gremo/se igramo, da jima pripravim večerjo in ju dam spat. Poleg tega manjkam na gasilskih vajah, kar je kar slabo, ker resno delamo, in veš, da mi ogromno pomenijo. (Pri nas so gasilci zelo resni in zagnani, vaje so skoraj obvezne.) Zdi se mi, da tisti teden sploh ne živim, potem imam pa še slabo vest, ker mi gresta otroka na živce.
Res bi rad, da najdemo eno drugačno rešitev. Takole jaz prav dolgo ne bom več zmogel.

Ne vem, kakšne možnosti imata za rešitev. Včasih smo ljudje zadovoljni že s tem, da smo slišani in razumljeni. Morda se lahko dogovorite s kakim njegovim gasilskim kolegom, da bo recimo njegova žena čuvala še vajina dva, ti pa potem tisti teden, ko si doma, njegove otroke. Pa naj gre takrat še na tisto pivo, če mu to toliko pomeni. Morda imate v bližini kake druge sorodnike, mogoče gresta pa otroka lahko celo z njim vsaj na vajo.

Kako pa se organizirata, da gresta vidva lahko kdaj skupaj ven? Morda plačljivi varuški nasprotuje bolj iz trme ali principa, kot zato, ker je ne bi rad plačeval. Verjetno imate v bližini kake srednješolke ali študentke, ki bi z veseljem zaslužile 10 ali 15 evrov na teden, to je kar lepa žepnina za dijakinje.
Zdaj sta vsak na svojem bregu, vmes pa voda morda sploh ni tako zelo globoka, da je ne bi mogla prečkati.

Še vedno bi bila problem moja služba. Ko bi bila jaz popoldne, ne bi imel ure ali dve za sebe. Zato zdaj iščem drugo službo v samo dopoldanski izmeni. Ampak še to samo zato, da nas obdržim skupaj, ne zaradi partnerja. Se mi zdi, da tudi če bi šli narazen, bi potem imela problem z varstvom, če ne bi delala samo dopoldne. Na deljeno skrbništvo ne bi pristala.

Hvala za razumevanje, vendar z njim zadnje čase ni več možen normalen pogovor kadar tema nanese na mojo službo, ker takrat sem za vse kriva jaz in moja služba. Zanj ni noben kompromis sprejemljiv dokler imam jaz to službo. Zdaj si res iščem novoslužbo z delovnim časom dopoldne. Vse to delam samo zaradi otrok in ne zaradi partnerja. Upam, da se vsaj potem razmere kaj umirijo, drugače je res brez pomena, da ostajamo še skupaj.

Se strinjam z zgornjo navedbo.
Sicer imate prav odlične odgovore, a tokrat ste res pihnili mimo enostavnega bistva, da možakar ni pripravljen na sodelovanje in kompromise.
Prvič ne predlaga rešitev, kompromis, ampak kar lepo grozi in izsiljuje, z razdrtjem družine.
Potem druga stran, ženska, predlaga rešitev (varuška), in ženo zavrne.

Izsiljevanje z razdorom družine, zavračanje sodelovanja, umik iz družinskega okolja, ko so kot družina za kratek čas skupaj.

In zdaj naj bi nahranil svojega notranjega otroka….?!?…

Kdaj?

A tisti teden, ko je ona dopoldne v službi, in popoldne recimo skuha kosilo in je z otrokoma, zgleda ne more?

Tisti teden, ko je ona popoldne in on z otrokoma, očitno spet ne more, ker noče varuške plačevat za urco dve.

A takrat, ko so skupaj pa zgleda tudi ne zmore, ker se umakne in spi.

Če ne bi bilo preveč žalostno, bi bilo tole z notranjim otrokom prav smešno posrečen izgovor, za bistvo problema, ki pa tiči pomoje povsem drugje…

Joj, joj. Ce vprasate mene, je tole neodgovorno od moza. Saj so vendar tudi njegovi otroci. Kaj pa kompromis… Ko delate popoldan jim ze dopoldan vse pripravite-kosilo, oprano perilo, pospravljeno… Tako da bo vas moz v bistvu imel gospodinjski del ze opravljen. Naporno?! Seveda je naporno. Ampak dajte no, od zensk je vse samoumevno, poznam kup prijateljic z mano vred ki smo vecina casa same z otroci, pa delamo enako 8urni delavnik ter sproti nardimo celo gospodinjstvo… Ja je naporno…Tudi nam je naporno ampak ko je v tej vlogi moski je pa cel ubog. Naj prosim kdo se razlozi zakaj me vse zmoremo, ko pride v to vlogo moski je groza. Ker moramo. Kdo pa bo, ce ne me? En samcat dan v delovnem tednu je moj moz pazil na otroke, prvic. Vsi se niso mogli nacuditi njegovi nadnaravni moci, da je lahko do 15 ure sam skrbel za otroke! In bog ne daj, da bi sla sproti se v miru v trgovino po hrano, ker 15:15 je imel rezerviran termin, da ze spocine od napornega dneva. Kaj pa me? Vecino casa same za vse, pa ne do 15 ampak cel dan….kdo bo dal medaljo nam? Nihce, ker je to za materinstvo nekaj samoumevnega, sprejemanje odgovornosti. Nekaterim moskim se sanja ne, kaj to pomeni. Zenske, uprite se. Pojdite tudi ve kdaj v gostilno, na gasilce, kar vam pase. Prepustite odgovornost kdaj tudi mozem. Avtorica, svetujem ti da ne pustis sluzbe, potem bos pa res odvisna od moza.

Razumite tudi vi moza. Sem zenska in tudi zame je naporno, kadar je moz sluzbeno odsoten… Pa mu tudi jaz jamram, naj manj potuje 🙂 kljub temu, da naj bi bilo zenskam materinstvo lazje, je vcasih kar hud tempo. Mislim, da je vaz moz cisto na koncu, ker vidi locitev kot edino opcijo. Tako, da jaz ga bi bolj resno jemala… Kaj mu ne morete recimo bolj pomagat… Dopoldan, ko ste prosti, namesto da uzivate in kam greste, postorite cim vec v gospodinjstvu tako da mu ob vasi izmeni ostane le skrb za otroke. Dogovorite se, da lahko tisti teden ko vi delate popoldan on v soboto pociva in podobno. Res je, da so otroci odgovornost obeh starsev. Ne zdi se mi pa prav, da vi nazadujete v karieri zaradi tega problema. Samo prilagoditi se morata drug drugemu. Je pa res, da otroci rastejo in vedno manj nege bodo zahtevali… Razlika je, ce skrbis za enoletnika ali stiriletnika. Kmalu bo lahko tudi otroke vpisal na gasilce 🙂

Nikoli ni samo ena možnost.
Če bi bil mož čisto na koncu, kot pišete, bi bil za komromise z ženo, njegov predlog varuške npr. Ne bi zavrnil!
Ko si “čisto na koncu” IŠČEŠ SKUPNE REŠITVE IN NE GROZIŠ IN IZSILJUJEŠ DRUGEGA!

Zato ni mož čisto nič na koncu, ampak se mu ne da, mu ne ustreza, da ni vse po njegovo in da ni frej takrat in toliko časa kot to njemu paše.

In tudi če bi mož res bil čisto na koncu, je NEDOPUSTNO GROZITI DRUGEMU.
Takrat POVEŠ, da si čisto na koncu in da tako ne moreš več.
In sprejmeš kompromis z drugo stranjo.

Živjo

Sam sem bil v podobni situaciji, da sem dostikrat po službi še skrbel za dva otroka..razlika med njima je 14 mesecev. Ne vem, ampak jaz v tem nisem videl nekega napora, ki bi me izčrpal. Tudi za njega nebi smelo biti to tako težko, edino če je še malo stare šole, ko očetje res niso toliko skrbeli za otroke kot sedaj.
Najdaljše tako obdobje je bilo 5 mesecev in dejansko vsak dan služba, otroci, trgovina, kuhanje, umivanje, spanje ampak tako smo se skupaj odločili.
Je pa res, da je vse odvisno od osebe same.
Moje mnenje je, da naj pač malo stisne zobe. Otroci tudi enkrat odrastejo.

Lp

New Report

Close