Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Partnerska in družinska posvetovalnica ko se partner in najstnik ne razumeta več

ko se partner in najstnik ne razumeta več

Pozdravljeni,
Ko je bil sin star tri leta sem spoznala sedanjega moža. Super človek,ljubeč,spoštljiv,sina je oboževal. Učil ga je smučat,rolar,plavat,vse…… Sin je imel z očetom redne stike.
Nato sva dobila še skupnega sina. Vse ok. Ko pa je starejši sin postal najstnik,se je zale upirat,ne upoštevat dogovorov oz ne opravljat hišnih del za katera je bil zadolžen oz jih je nared napol,se zapirat v sobo,želel imeti boljši telefon,skratka bolj ali manj stvari za katere poslušam da se dogajajo vsem z najstnikom v družini, takrat pa je mož spremenil odnos do njega in ga začel kaznovati,zmerjati,skratka odganjati od sebe. To je trajalo kar ene dve leti,sin je bil več ali manj samo še v sobi,mož kljub mojemu prigovarjanu ni spremenil odnosa do njega,ker pravi da se mulc dela norca iz njega in da ga bo v njegovi bajti spoštoval (hiša je od naju obeh). Posledično se je zgodilo,da ko je šel sin k očetu,da je vedno dlje ostal tam. Je poklical,da v nedeljo recimo ne pride domov ampak ga bo oči peljal zjutraj v šolo. Videlo se je,da se sin doma ne počuti več ok,tudi sam je povedal da mu samo težimo in da mora skos nekaj delat. Ko je šel v srednjo šolo,ki je čez cesto od očeta,je rekel da bo kar tam ostal,ker ima tako blizu do šole in ne rabi vsta uro in pol prej….oče se je strinjal,vendar tudi zato,ker živi v isti hiši kot njegovi starši in je sin večnoma pri njiju,kjer mu nudita vse in ga dobesedno strežejo od spredaj in zadaj.
Jaz sem totalno izmozgana od tega odnosa. Sina redno videvam,vendar on k nam domov noče priti. Z mlajšim sinom greva večkrat do njega,za vikend se dobimo kje zunaj,gremo v kino ali ni pico in on pravi da mu je tako ok, meni pa se para srce. Mož pravi,da če se je tako odločil da prav, da on vstraja pri svojem,da če pride nazaj,da bo tako kot prej……spoštljiv in opravljal svoje dolžnosti. Sin o tem noče sploh nič slišat,njemu je tako kot je super,kar si predstavljam,glede na to,da dela kar mu paše oz mu ni treba nič delat pa še strežejo ga…..mlajši bratec ga zelo pogreša,jaz tudi……mož je drugače super oče mlajšemu…ne vem pa kaj bo,ko bo ta v puberteti…..razdvojena se počutim,z mešanimi občutki……včasih me prešine ali mož ni dober oče oz partner,bi ga morala zapustiti….ali je sin izkoristil priložnost in šel po najlažji poti……
Ima kdo podobno izkušnjo…menenje……nasvet……..
Hvala

Spoštovana,

ja, poznam podobne situacije in vem, da vam ni lahko. Trgajo se vezi med ljudmi, ki jih imate radi, vi pa na sredi kot na natezalnici. Vašo neprijetno situacijo sestavlja več faktorjev. In lažje vam bo, če boste razumeli te posamezne faktorje in kako so se sestavili v ta klobčič.

Prvi faktor je upiranje vašega najstnika. Včasih pridejo družine na terapijo s problemom, da se zadnje čase s svojim najstnikom samo kregajo in da bi radi, da bi bilo tako kot prej. Mi pa rečemo: razumemo, da je za vas to neprijetno in boleče, ne bomo pa tega spreminjali, ker to ni problem. Obratno. To je naraven proces, ko se mlade osebe pripravljajo na samostojno življenje. Za uspešno samostojno življenje je potrebno potrgati neke globoke naveze s primarno družino, da lahko oseba potem ustvari svojo. Skratka, to je za mamo boleče, za sina pa neprijetno, ampak dobro. To je tudi sporočilo za vašega moža – sinovo vedenje ne pomeni nespoštovanja, ampak ustrezno uveljavljanje svoje volje in pot v samostojno odraslost.

Drugi faktor je, da sin išče čim bolj lagodno pot in se izogiba obveznostim. To je naravno, ni pa zanj prav dobro, če mu starši in skrbniki preveč popuščajo in ga strežejo. S tem ga prikrajšajo, da razvija lastno moč in disciplino, potrebno za kvalitetno odraslo življenje. Odvisno je kako opravlja šolske obveznosti. Če v okviru šole naredi svoje, so ostale zadeve lahko bolj zrahljane, če na, pa ne. Tukaj svetujemo komunikacijo z najstniki s sporočili, ki poudarjajo dvoje (1) da ga imamo radi ne glede na karkoli, da je to njegov dom (!) enako kot očimov, vaš ali mlajšega brata ter da razumemo, da odrašča in se upira … hkrati pa (2) da je njegova dolžnost, da opravi to in to, da ne sme početi tega in tega. Pri najstnikih se počasi začnemo izogibati sprotnega govorjenja kaj naj naredi in kako bi se moral obnašati. Ampak je bolje vnaprej določiti, celo zapisati na papir, kaj so njegove dolžnosti. Določiti tudi nagrade za želeno vedenje in posledice za neželeno vedenje. Nikoli pa ne smejo biti te posledice vezane na to, da ga potem ne bi imeli radi ali da ni več dobrodošel v lastnem domu.

Tretja stvar je odnos med vašim sinom in njegovim očimom. Če je sin rastel v isti družini z očimom od tretjega leta, to pomeni, da je sin globoko navezan nanj in ga doživlja kot očeta (te vezi se zdaj, kot rečeno, že malo trgajo, kakor bi se tudi od biološkega očeta). Mi rečemo temu psihološki oče, ki je v otrokovem življenju lahko enako ali celo bolj pomemben kot biološki oče. Za njun odnos bi bilo dobro, če bi mož ozavestil, da sinovo vedenje ne pomeni nespoštovanja in sinu sporočil, da ga ima rad in ostaja njegov psihološki oče ne gleda na vedenje in da je hiša tudi njegov dom. Zakaj je to za moža težko? Ker ne loči osebe od vedenja. To je zelo pogosto. Potem ljudje povezujejo tako – »aha, če bi me imel rad, bi me ubogal. Ker me ne uboga vedno, me nima rad in me ne spoštuje.« To je zabloda. Konflikt je nujen sestavni del kvalitetnih odnosov z bližnjimi, z najstniki pa še toliko bolj.

Četrta stvar je vaša vloga. Iz vašega zapise je videti, da ste možu prepustila nekoliko bolj dominantno vlogo. Kar je čisto v redu, če obema ustreza. Trenutno zmedo vidim je v tem, da očim bolj vpliva na sinov odnos s primarno družino kot vi kot mama. Meni se to ne zdi nič tragičnega. Mame bi včasih držale otroke doma do 30 leta (ne vem, če to velja za vas), dejansko je pa za mlade osebe bolj zdravo, če se skregajo s katerim od svojih skrbnikov, ga pošljejo nekam in gredo počasi svojo pot. Ne vem, mogoče bi se isto dogajalo z biološkim očetom. Če je situacija za vas preveč neprijetna, pa se seveda lahko odločite bolj odločno zahtevati spremembo vedenja tako pri možu kot pri sinu. Vendar pa se zavedajte, da lahko mož odreagira pozitivno in spremeni vedenja, lahko pa s tako spremembo lastne pozicije porušite stabilnost veze.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

*** mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik - psihoterapevt *** m: 031 336 452 *** e: [email protected] url: revitacenter.si

New Report

Close