Dogaja se mi predvsem zadnja dva do tri tedne da mislim na bivšega s katerim sem se razšla v grobem prepiru . Imela sva dolgo zvezo polno strasti ,bolečine ,prepirov ,ljubezni,razhodov ,laži in prevaro z njegove strani. Ta zveza mi je na koncu prinesla zasvojenost z njim ki pa je bila obvladljiva če sem se le hotela zbrati.
Po nekih zaključkih sem zvezo prekinila in on je odšel jezen in ranjen . Vem da je tako najbolj prav saj sva oba težak karakter in nebi prilezla nikamor , razen v še globlje odvisnosti eden od drugega .
Na koncu je bila zveza že tako načeta da sem jaz za vsako malenkost iskala gužvo on pa me je čedalje manj razumel.
Torej mirne prave ljubezni že dlje časa ni bilo.
Štiri mesece mi je po razhodu šlo kar dobro in tudi sedaj še vedno trdno stojim za svojimi ugotovitvami in odločitvami .
Pojavljati se mi je začel v sanjah . Poljublja me in objema ,stiska k sebi jaz pa ga odrivam stran .
V bistvu mi v sanje hodi na vsake štiri dni .
Zato razmišljam da je v stiski da me pogreša in da je sam in osamljen.
Misel nanj je vse bolj intenzivna in vse pogostejša .
O telepatiji sem že nekaj slišala ne vem pa kaj dosti o tem.
Vem edino to da kadar se pojavijo te vrste misli in sanje da je v ozadju on.
Kaj menite ?
Jaz z njim nisem zmožna imeti stika brez da bi se pognala z njim v razmerje , bi pa rada takšen stik na prijatelski ravni imela .
Vseeno mi je žal da ne govoriva .
Verjetno ste že iz napisanega prebrali da sem po neki fazi zaključka te zveze prišla v fazo ponovnega razmišljanja kaj je z njim?

Spoštovana,

iz vašega zapisa je videti, da zrelo in realno gledate na bivšo zvezo. Niste sicer izpostavila nekega konkretnega vprašanja, lahko pa z vami delim splošno mnenje.

O telepatiji tudi jaz ne vem kaj dosti. Vem pa, da ne spada v okvir mojega strokovnega psihoterapevtskega dela. Zato bi si jaz vašo situacijo razlagal skozi druge koncepte. Menim, da je ključen vaš stavek: “vem, da je tako najbolj prav”. Sprejeli ste težko odločitev, dobro za vas, in jo tudi izpeljali. Bravo!

Glede vaši pojavljajočih sanj in misli, imam nekaj idej:
[list]Intenzivna faza poslavljanja (odnavezovanja) od ljubljene osebe traja običajno nekje pol leta, potem pa še nadaljno polovico leta v blažji obliki. V tej luči bi lahko bile vaše misli in sanje povezane še s poslavljanjem. [/list]
[list]Če je šlo za zvezo polno strasti in bolečine, je mogoče, da je bilo v tem vrtincu tudi kaj, kar vas je na nekem nivoju zadovoljevalo. S tem ne mislim na tisti prijetni del zveze, ampak na to, da imata partnerja običajno skrite koristi tudi od prepirov in bolečine. Torej bi bile lahko misli in sanje povezane s tem, da nekje globoko pogrešate kaj od te ‘drame’. Če vam je za brati, bi vam lahko koristile knjige Sanje Rozman na temo zasvojenosti z odnosi. Mi pa pride na misel še ena knjiga, ki opisuje kakšne koristi imamo od dramatičnih iger s partnerji – Eric Berne: Katero igor igraš?[/list]
[list]Menim, da je normalno, da vam je žal, ker ne govorita, in bi si želela prijateljski stik. To vidim kot željo bo tistem bolj umirjenen delu bližine, stabilbnem in globokem, pa vendar brez ekstremne drama in tudi z manj strasti. Vendar pa take zrele in odrasle veze v resnici so. Sprašujem se ali je smiselno to iskati v bivšem partnerju ali v nekom drugem?[/list]

Verjamem, da bodo o temah kot je telepatija pa tudi zasvojenost z odnosi, kaj dodali še drugi uporabniki foruma.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

O sanjah in njihovih simbolih ter pomenu sta ogromno povedala Freud in Jung. (Teorije prvega so menda danes že precej ovržene; tudi mene s svojim prisiljenim predalčkanjem in fantazijami o tem, da npr. ženske moškim zavidamo penis, ni prepričal, kar pa ne pomeni, da je zgrešil pri vsem. 🙂 O njiju lahko marsikaj najdeš na spletu, prav tako o interpretaciji sanj, pri čemer odsvetujem tiste tipa “sanjskih knjig”.

Lahko pa prebereš Regovčevo knjigo Prapodobe promiskuitete. Naslov se najbrž zdi čisto mimo teme, a v njej najdeš konkretne opise sanj in njihove interpretacije, in tako se lahko naučiš do neke mere tudi sama prepoznavati, kaj ti lastne sanje sporočajo.

V splošnem velja, da so sanje naša podzavest, naš nezavedni del, ki predeluje, kar čez dan “pometemo pod preprogo”, in da je to nujno. Sanjamo vsi, tudi tisti, ki pravijo, da ne (ker se pač sanj ne spominjajo). Tudi o tem je marsikaj zanimivega na spletu (in v knjigah, seveda).

Kot take pa sanje v resnici lahko nosijo pomembna sporočila, saj privlečejo na dan tisto, kar smo v budnosti, v zavednem delu, potlačili, odrinili, olepšali, skratka, s čimer se nismo soočili, pa bi se morali. Ni za odmet razmislek o tem, da je nemška beseda za sanje, Traum, zelo podobna besedi za travmo, Trauma.

To, kar opisuješ, da se ti dogaja v sanjah, bi se lahko interpretiralo kot del tebe, ki se še vedno spopada z realnostjo, da si zvezo končala, kot je napisal tudi terapevt. Mogoče si kaj v sebi zavestno prehitro odpravila kot zaključeno, razjasnjeno, preboleto, v resnici pa še ni in se javlja iz podzavesti. Slovesa so tako in tako težka in puščajo sledi, tudi če so bila nujna in dobra/koristna.

V sanjah se pojavljajo tudi naše (zavedne in nezavedne) želje, zato jih lahko razumeš tudi kot željo, da bi bil tak (ljubeč). To, da ga v sanjah odrivaš, pa lahko kaže, da se en del tebe celo v sanjah zaveda, da zveza ni imela in nima prihodnosti, da ni bila tisto pravo. Čeprav naj bi v sanjah kraljevalo nezavedno, ima zavest vendarle tudi kaj besede pri njih. To lahko opaziš, ko se ti trenutna realnost vplete v sanje. Recimo: zazvoni telefon, ker pa si pregloboko v sanjah, da bi se zbudila, zvok pa si vseeno zaznala, bodo sanje takoj prilagodile scenarij tako, da bo zvonjenje spadalo vanj. Moja pogosta izkušnja je, da me v resnici tišči lulat, vendar še pregloboko spim, da bi me to zbudilo. Pride pa ta potreba v sanje, in sanja se mi, da iščem stranišče ali celo, da že sedem na školjko. A zavestni del je toliko močan, da bo pošiljal v sanje tisoč in eno oviro, da se ne bom olajšala, ker bi to pomenilo, da bi se v resnici polulala v posteljo. :)) Tako so v sanjah stranišča nedelujoča, umazana, zaklenjena, polna ljudi, ledeno mrzla … oviram kar ni konca, dokler očitno spanec ne obupa 🙂 in se toliko zrahlja, da se zbudim in grem na stranišče. 🙂

O telepatiji lahko veliko prebereš na spletu. Sama verjamem, da te lahko nekdo doseže v sanjah, mislim pa, da tudi on le s svojim nezavednim. To dvoje je “na isti valovni dolžini” in se lahko kdaj “sreča”, a verjetno le naključno (razen če se to kako trenira – marsikaj se da, a v to se nikoli nisem poglabljala). Sem pa prepričana, da je bistvo sanjske komunikacije ne med nami in drugimi, ampak med nami in nami – med našim zavednim in nezavednim, ki skriva nepredstavljivo veliko vedenja. (In mislim celo, da ne le o nas, ampak tudi o tistih, ki so se našega nezavednega močno dotaknili.) Tvoje nezavedno npr. ve, da so v tebi še take in take želje, hrepenenja, in ti jih servira v sanjah. Po mojem mnenju ne gre za telepatijo. Ta je zavestna in se redko “kar zgodi”, običajno terja kar precej “dela”.

Na tvojem mestu bi odgovor iskala tam, kjer ga že omenjaš – v zasvojenosti z odnosi (druga točka terapevtovega odgovora). Ko boš tudi čustveno “razumela”, zakaj si zvezo prekinila in zakaj nima smisla riniti nazaj, se ti lahko tudi to potrdi skozi sanje. Dokler so take, kot jih opisuješ, pa ti sporočajo prav to, da čustveno še nisi čisto zunaj te zveze. Preboj, ki po mojem najbolj pomaga, je, ko ti uspe sebe videti skozi njegove oči, ne tako, kot bi želela, upala, sanjarila, da te vidi in dojema in čuti, ampak tako, kot so kazale realne izkušnje.

James Randi, nastopaški čarovnik in veliki razkrivalec raznih šarlatanov je dolgo časa ponujal nagrado za kakršenkoli dokaz paranormalnega. Telepatija je znotraj tega.

Od leta 1996 do 2015 je ta nagrada znašala celo MILIJON dolarjev. Ljudje so se sicer prijavljali s svojimi trditvami o tej ali oni paranormalni sposobnosti, znotraj znanstveno nadzorovanega okolja svojih trditev ni NIHČE USPEL DOKAZATI.

Iz enega telefona na drugega lahko pošljemo ves ta čas SMS, mail.. noben “telepat” ni zmogel posredovati na daljvo enaga samega znaka, barvo ali čustva.

Glej: https://en.wikipedia.org/wiki/One_Million_Dollar_Paranormal_Challenge

Telepatija je zgolj izraz, ko se naše misli naključno “ujamejo” ali celo sinhronizirajo. Glede na znanstvene raziskave pa imajo stari pari večjo verjetnost za to.
Pa tudi tu ne gre za telepatijo, temveč leta iskrenosti drug do drugega in odkrite komunikacije.

Znotraj znanstveno nadzorovanega okolja nekoč ni bilo mogoče dokazati, ali premer Zemlje res znaša toliko, kolikor so izračunali po predvidevanjih, ali razdalja do Lune, Sonca res znaša toliko, niti da Zemlja ni središče vesolja. Ko je glede meteoritov nekdo izrazil mnenje, da morda padejo z neba, ga je ugledni znanstvenik s posmehom zavrnil: “Vemo, da to ni res. Zakaj? Ker lahko pogledamo gor in vidimo, da na nebu ni nobenih kamnov!” Znanost se je smejala Jane Goodall, ko je prišla na dan s svojimi odkritji o šimpanzih, ko pa je znanost vendar točno vedela, da samo človek izdeluje orodje. Znanost je “dokazala”, da se v zrak ne more dvigniti nič, kar je težje od zraka, in da ptiči ne premorejo omembe vredne inteligence. (Mimogrede, novejša dognanja in opazovanja so pokazala, da tudi nekateri ptiči znajo izdelati in uporabljati orodje, reševati logične probleme itd.) Takih primerov je ogromno in nekateri so se tragično končali. Prihodnost pa je pokazala, kdo je imel prav.

Na kupe reči je, ki jih znanost (še) ne zna pojasniti. Glede nekaterih priznava, da še ne ve. Nekatere raje pometa pod preprogo ali se jim še vedno posmehuje (ker se pač iz zgodovine, kot to velja žal na sploh, ničesar ne naučimo). V knjigi Polje (McTaggart) je navedenih veliko znanstvenih poskusov, ki so dokazali marsikaj. Ugledni znanstveniki in revije so objavili spoznanja o genetskem spominu, ki precej spremenijo tisto klasično teorijo, kaj se podeduje in kaj se pridobi. Itd. …

Skratka, ves čas se učimo. Ves čas znanost dobiva nova orodja, nove vidike, nova spoznanja, da z njimi potrdi ali ovrže mnoge od preteklih ugotovitev, teorij ali hipotez in celo “dokazov”, in še naprej bo tako. Če danes kdo pomisli, “Pa kako so bili lahko tako neumni?”, stavim, da bo čez sto (morda že prej, morda pa tudi precej pozneje, če se ne bomo prej sami iztrebili s sveta) let kdo enako mislil o nas. So pa nekateri, na žalost celo (in bojim se, da še vedno ne v manjšini) med znanstveniki, ki že vse vedo. Saj na nebu ni nobenih kamnov, kajne?

(P. S. Kot sem že zapisala, ne verjamem, da gre pri avtorici “Realnost” za telepatijo – tu so zelo verjetno na delu drugi vzgibi. To pa ne pomeni, da mislim, da telepatija ne obstaja.)

“Telepatija” je enostavno merljiva. Subjekt ena, gleda v karto s simbolom, subjekt dve – medij oz. “Telepat” bere njegove misli. In seveda do sedaj še niso našli “bralca”.
Deluje le, če subjekt ena pošlje sms subjektu dve.

Premer Zemlje je Eratosthenes l. 250 pred našim štetjem, torej pred Jezusom Kristusom izmeril in izračunal na 1% točno v primerjavi z današnjimi preciznejšemi metodami (satelitit).
Uporabil je razliko kotov senc v Aleksandriji in Sieni, 800km oddaljenem mestu na polletni ekvinokcij 21. junij.
http://www.businessinsider.com/how-greek-eratosthenes-calculated-earth-circumference-2016-6

To je zgolj najbolj točen primer izračuna, merjenja, so bila pa zgodnejša, ki niso bila tako fantastično blizu dejanski vrednosti.

Dodatno je ovira požigov Aleksandrijske knjižnice, enkrat Rimljani in potem malce bolj resno Kristjani, ki se niso mogli strinjati s tem, da je zemlja okrogla, niti, da ni center vesolja.
Zgolj pogled na retrogradnji Merkur, ko se na večernem nebu najprej giblje v eno smer, nato v drugo, daje vedeti, da je njegova krožnica okoli drugega nebesnega telesa, ne Zemlje.. kar so Antični Grki odkrili še veliko prej.

Skratka, takoj, ko se je znanost pojavila, so znali ljudje z matematiko, geometrijo na različne načine izračunati in določiti stvari, ki vas tako skrbijo, da niso bile “znanstveno” merljive.

Znanstveno namreč pomeni to, da če imaš ti teorijo ali formulo, ki nekaj razlaga.. morajo drugi znanstveni timi, dobiti iste rezultate, če stvar izmerijo ali izračunajo. Neodvisni ljudje torej potredijo veljavnost. In ker je v znanosti podobno velika inercija, bodo nove trditve na veliko izpodbijali, če lahko. Ko, pa podatki kažejo drugače, se uklonijo.. obratno od vseh oblik ver.

Nadaljni znanstveni test, ki se tiče človeka, pa je dvojno slepi test: Double blind test.
Večinoma se jih uporablja v medicini.. ali pa pri kakšnih audifilskih trditvah ter prodajalcih kačjega olja.. torej tudi “telepatih”.

Telepatija tako ‘deluje’ v vicih:

“Vrgli so me na izpitu metafizike, ker sem sošolcu pokukal v misli.”
Woody Allen