Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Partnerska in družinska posvetovalnica Partnerstvo, ki postaja trpljenje in ponizevanje

Partnerstvo, ki postaja trpljenje in ponizevanje

Pozdravljeni,
Zavedam se,da lahko le sama spremenim situacijo , v kateri sem, pa vseeno potrebujem nasvet, kako in na kaksen nacin naj v sebi najdem moc, da koncno postavim sebe na prvo mesto in recem, da ne bom vec prenasala patriarhalnega nasilja.
Z mojim fantom/partnerjem sva skupaj priblizno dve leti, ziviva vsak na svojem koncu. On prihaja k meni vsak konec tedna.
Spoznala sva se, ko sem se jaz preselila v mesto, kjer zivi (po enem letu sem se preselila drugam zaradi sluzbe), Na zacetku vse ok , veliko prijetnega casa, spoznavanje mest in okolice, rekreativne dejavnosti in pohodi v hribe. Pocasi sva se zblizala in s evec prostega casa prebila skupaj.
Kot oseba se mi je zdel od zacetka prijeten, prijazen, razgledan in pozoren. Prav tako vsem mojim prijateljem in prijateljicam, ki so ga spoznali.
Sele kasneje sem spoznala, da poleg tega, da je poleti cas za pohode v visoke gore (najvecji fokus, zaradi katerega je pripravljen tudi odpovedati sluzbo), resni treningi (kar naj bi bila osnova za zdravje) vsak dan ne smejo manjkati v zivljenju. Sama sem se v najstniskih letih veliko ukvarjala s sportom in tudi dva sporta resno trenirala, a to se je ob zacetku studija in dela spremenilo. Sport je postala redna rekreacija (tu moram povedati, da ni to treniranje, ki ga definira moj fant- dolocanje minimalnega srcnega utripa, dolocanje hitrosti in casa do cilja, temvec to da gres v naravo, malo teces, hodis v hrib, kolesaris, ipd).
Nekako po sestih mesecih sem se zaradi sluzbe preselila v drugi kraj (cca 200km stran) in glede na skupne pogovore, da bo tudi on iskal delo v istem mestu (glede na to da dela v IT sektorju, ni tezave za sluzbo), sem v novem kraju najela stanovanje in ga opremila tako da bi imela prijetno streno nad glavo. On tudi zivi v najemu, vendar ima le sobo in ne stanovanja (ker kot pravi, za sebe ne rabi dovolj).
Pocasi sem zacela odkrivati njegovo drugo plat- res je, da je clovek, ki ima fokus, ki je bil ocitno vzgojen s trdo roko. Po letu in pol sem spoznala njegovo druzino (srecala sem jih samo enkrat) in zelo jasno je, da je v druizni glavni oce. Mati je bila vecinoma v ozadju in brez besede, in ves cas se je gibal okoli oceta in njegove besede. V tistem kratnem casu nisem videla nobene neznosti, pripadnosti med starsema (kar vidim doma in drugje), Starsi so zelo premozni.
takoj je bilo videti, da je moj fant odsev njegovega oceta. IN kot je sam povedal, je zanj samoumevno, da je moski glavni v druzini (patriarhalna oblika druzine) in ce zenska nima kaj pametnega za povedati in imeti za to tudi argumente, potem je boljse, da je tiho. Zase pravi, da ima prav, ker zna svoje besede argumentirati in statuistocno dokazati.
ker imam rada naravo in ker vem da je redna rekreacija pomembna za nase psihofizicno zdravje, mi ni bilo tezko zaceti hoditi v hribe, se malo vec rekreirati. A ko je rekreacija postala trdi trening vsak dan in ko moja kondicija in moc nista vec dosegali njegovih pricakovanj, so se zacele tezave. Obsojanje, da se delam norca iz njega, ker saj lahko dosegam boljse rezultate pri treniningu. O tem, da ni potrebno, da imam tudi jaz tako intenzivne treninge in vsak dan, ni hotel niti slisati – njegvo mnjenje je,da je to edini pra vi nacin, da se ljudje ne rekreirajo v “tri dni” ampak imajo fokus vsak dan dosegati vec.Tako sem postajala zanj prepocasna, neresna, brez fokusa….
V zadnje pol leta se najina komunikacija bolj in bol slabsa. Karkoli recem, nimam pojma, ne znam argumentirati, da sem pocasna, da za zafrkavam, vcasih padejo zelo grde besede na moj racun.
V vsem casu odkar se poznava, se m samo enkrat srecala enega njegovega prijatelja, za druge ne vem in jih do danes nisem videla- pravi da je normalno tako. Druzini me je predstavil zelo pozno(kar je bilo njemu cisto normalno, da me njegova druzina ne pozna) in se to komaj, po srecanju pa je menil, da je zdaj naredil vse. To da me izkljucuje iz svojega zivljenja in okolice, je zanj normalno. Ko ga vprasam, zakaj me skriva pred ljudmi, oziroma, zakaj me ne vzame s seboj, odgovori, da teh ljudi jaz itak ne poznam.. enako on mojih ni, pa jih je spoznal takoj ko je bilo to mogoce, tako prijateljice/prijatelje, kot mojo druzino.
vsak konec tedna pride k meni, saj v kraju, kjer zivim, ne manjka hribov in gora. Tako so konci tedna hribolazniski in ni dneva, ki ne bi bil namenjen treningu. Ko greva kam, vedno vozim jaz in nikoli on. Glede na to, da jeva doma kuhano hrano je, sele ko sem rekla,da bi lahko sodeloval pri nakupu hrane tudi on kaj kupil. Kuham in urejam vse gospodinjske zadeve jaz, pa se tu dobivam ocitke, da je stanovanje precisto (sicer je normalno cisto, ampak on je navajen,d a se pospravi enkrat na teden, da se perilo opere enkrat na mesec ali kasneje) in da porabim prevec casa za to, namesto da bi ta cas porabila za treniranje.
Moji hobiji, povezani s kulturo (teater, opera, kaksni koncerti), srecanje s prijatelji na kavi, so zanj izguba casa. Seveda sem naredila napako (in za to sem kriva jaz) da sem vecino svojega casa prilagodila njegovim pricakovanjem. Tudi,c e pridem iz sluzbe kasneje (vcasih je pac potrebno delo dokoncati), dobivam ocitke, da si skodim in da nimam kaj delati dlje kot 8 ur.
Dovolila sem si, da sem sebe postavila na stran in se skusala prilagoditi njemu (tu moram napisati, da sem za to sama odgovorna), a stem dosegla to, da sem izgubila svojo nit v zivljenju, izgubila na trenutke svoj ponos in samozavest, si naredila tako financno kot custveno luknjo. V vsem tem, pa ne znam postaviti se mrno na noge in klujb temu, da ga imam res rada, z zdravo pametjo enostavno reci, da zelim sebe nazaj in ne, da postanem lutka.
saj verjamem, da me ima rad, da mi misli dobro, a ne znam mu pokazati, da je njegov nacin destruktiven zame. to, da moras v zivljenju napredovati in se nadgrajevati, vemo vsi in nihce ne zelo mentalno zaspati, vsi vemo da je zdrava rekreacija pomembna. Zanj je v dnevu pomemben trening, zdrava hrana, ucenje, sluzba mora biti prilagojena njemu.
A skoraj vsak dan se zgodi kreg, za katerega sem vedno jaz krivec, kjer imam jaz vse narobe. Ja, postanem emocionalna in vcasih se je tezko zadrzevati, ko slisis, da si vse samo clovek ne. Ko ga vprasam, zakaj sploh pride, ce je vse tako narobe, pa odgovori, da me ima zelo rad in da se vedno vidi upanje, da bom videla da mi v vsem zeli dobro in da bom sprejela njegove nasvete in navodila. Zeli si otroka, a seveda to ne pride cez noc in tudi, nisem vec tako mlada. kako otrok, ce pravi, da ne ziviva skupaj, ker je vse narobe z mano…
Tako rada bi, da bi nama uspel pogovor, kjer bi dorekla obojestranske kompromise, a vsak dan je tezje.Koa mu dopovedati, da partnesrtvo ni pisni dogovor, kjer napises “navodila za uporabo” in se jih slepo drzis; da to da pride k meni vsak viken in sprejme vse , kjub temu, da je z mano tako zelo vse narobe,deluje kot da sem brezplacni vikend paket… Ali verkjwetno najpomembnejse, da bi bila sposobna sebi reci in tudi narediti: imej se rada in bodi na prvem mestu.. pa ne znam, ne zmorem… tako seveda sepam v sluzbi, v mestu kjer sem, pravzaprav nisem zelele biti (raje bi se vozila v sluzbo iz mesta kjer sem bila prej) in kjer ni lahko narediti kontakt z ljudmi.
Kako najti zopet svojo pot in se postaviti na noge in ustvariti svoje zivljenje? Kako naj sebi dokazem, da moram bit jaz sebi fokus in ne on? Hvala

Spoštovana,

iz všega zapisa sklepam, da imate močan, dolgotrajen notranji konflikt. To bi pomenilo, da en del vas pravi: (1) postavila se bom zase in jasno povedala kje so moje meje ; drug del pa pravi: (2) ne bom se postavila zase, raje bom sklonila glavo in se prilagodila. Nekako kot bi vas ti dve sili vlekli vsaka v svojo smer. Izvor vašega neprijetnega počutja pa je, da sta ti dve sili približno enako močni in vas držita na mestu oz. na natezalnici. Če bi bila močnejša prva sila, bi fantu rekla: “Do zdaj je bilo tako, od danes naprej pa bo drugače. Imam te rada, ampak to in to vedenje zame ni sprejemljivo. Ne naredi tega in tega nikoli več.” Če bi pa bila močnejša druga sila, bi živela mirno podrejeno življenje. Tako kot mogoče živi fantova mama z njegovim očetom in bi bila s tem lahko celo zadovoljna.

Torej, sprašujete kako se postaviti na noge in živeti svoje življenje? Če primerjava vaše vprašanje z zgornjim odstavkom, lahko sklepava, da psihološko gledano sprašujete: kako naj zmanjšam silo drugega dela sebe, da bom lahko sledila prvemu glas in se postavila zase. Jaz mislim, da je to dobro, ker prvi del je bolj zrel, odrasel in avtonomen. Je pa tudi drugi del vas in ima pomembno težo ter tudi svojo logiko.

In tukaj se skriva bistvo odgora na vaše vprašanje. Vpliv drugega dela zmanjšamo tako, da raziščemo njegovo logiko. Lahko se kar tako v mislih pogovorite z njim, kot bi se pogovarjala s 5 let staro sama sabo. Zanima nas, kaj bi se po njenem zgodilo, če bi se postavila zase? Česa jo je strah? Kaj pridobi s tem, da se uklanja močnemu odločnemu moškemu, ki daje vtis, da vse ve? Mogoče jo je strah, da bi ostala sama, da bi bila zapuščena? Da ne bo nihče poskrbel za njeno varnost? Itd.

Tako običajno raziskujemo s klienti v svetovalnem procesu, ampak komot raziskujete tudi sami, še bolje pa v pogovoru s kako prijateljico.

Še en bolj praktičen vidika vašega problema je, da imata s partnerjem očitno precej različna koncepta veze. Vloge partnerjev si predstavljata različno. Včasih se partnerji čisto na začetku veze pokažejo v drugačnni luči, kot se izkaže kasneje. V izložbo dajo nekaj drugega kot so v resnici. Zdaj bi bilo fino, če bi oba dala vsak svoj koncept na mizo in pogledala ali lahko dosežeta nek kompromis. Za začetek lahko vi sama napišete na list tri skope alinej: kakšno vezo si želim, kakšna je še sprejemljiva, kakšna pa ni več sprejemljiva.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

*** mag. Uroš Drčić, transakcijski analitik - psihoterapevt *** m: 031 336 452 *** e: [email protected] url: revitacenter.si

A kaj narest????
Naj te ne bo tok strah, ko ga bos sunla v rit
Tistih bolecin in jokanja in blabla.
Tud to bo minil pa se , sigurno bi ti velik kamen padel s srca, ko bi mu rekla.,dovolj
2wekwnda rabim zase da razmislim ce zelim napredovat s srcnim utripom in hojo v gore, mislm kake majo eni no.
In ce si mnenja da zmores daj
Ce noces
Punca zagrab ga za jajca postav se zase. Trpis.
Sej on se ne bo spremenil, ker je preprican v svoj prav.ok mej prav zase ne more pa se zate nooo
Psihic itak

nova
Uredništvo priporoča

Pozdravljena oba,

Hvala za odgovor; res je tako kot pravite- v meni se bijeta dve plati; ena jasno zaznava,d a tak nacin ni uredu, saj sama bolj verjamem v enakopravnost, druga plat pa se boji… verjetno samote, ali kaj drugega.
On je dejansko zelo mocen kar se svojega fokusa tice, in zal pretirava z zahtevami treniranja in da popolnoma prilagodim komunikacijo, ker naj bi bila moja popolnoma napacna.
Seveda sem tudi bolj emocionalna in v partnerskih odnosih je to tzelo izrazito, drugje manj.
Urosev predlog je smiseln, a verjetno je lahko pricakovati da bio vse kar bom postavila na mojo stran, nesprejemljivo. je prevec usmerjen v patriarhalni sistem, ki ga prej niti pod razno ni pokazal.
Res je zalostno, da pri svojih letih ne morem iz svoje koze in bitke…a vem, da se tako vedno bolj unicujem…zacaran krog, ki pa ga moram prekiniti.
Upam,da bo kmalu jasno, kajti taksno zivljenje, kjer nekdo lahko vse, nekdo pa mora biti popolnoma podrejen, saj nikoli dva ne morata biti tako enaka v komunikaciji in pogledih, ni uredu.Skoda, a dvomim, da bodo lahko kompromisi z njegove strani. On je naucen, da ima prav in da vecino sveta okoli njega nima.
To bo verjetno moja osebna borba, da spoznam in si dam moznost.

Po tem kar si napisala, je tvoj fant zrel, da ga suneš v rit.
Predobra punca si, da vegetiraš pri njemu.
Odhod brez razmišljanja.

_______________________________________________ SAMOZDRAVLJENJE S KANABINOIDI V SLOVENIJI https://m.facebook.com/groups/438014413832415/?multi_permalinks=548310252802830&notif_t=group_highlights&notif_id=1613462320193479&ref=m_notif Zdravilec s konopljo in zdravilnimi rastlinami. _______________________________________________

Mom..osebnostna motnja…ce ma to..si ga najebala…
Na konc bos izzeta in zavrzena.
Grem stavit, da ga se pustit ne bi smela. On ne bi dovolil.
Ce bi opazil, da si pa res odlocena bi sele takrat zacel kao popuscat.
Sam ze cez 14dni bi blo enako.
Mogoce pa pustis svoj meil
Pa ti kdo kaj napise oz pocvekas…
Jaz bi te ze tok dolg nagovarjala, da bi si ga skinla s k…

Ja Srecko, po svoje res zadnje mesece vegetiram… v prvih mesecih sem bila jaz, vesela, pozitivna, optimisticna, zdaj pa poslusam, kaksna grozna baba sem, nic ni dobrega, vse delam in mislim narobe. Le on zna vse prav, le on zna vse podkrepiti z dejstvi. Vem, to je nezdravo, pa se vedno mencam in upam,da ni tako kot izgleda. Dovolila sem prakticno vse, namesto, da bi stremela k temu da ostajam zvesta sebi in sebi kot prvo nudim kar rabim.
Je pa dejstvo, da sem vse to sama dovolila. in krivda je na moji strani. On mi samo kaze, kaj mi manjka- postaviti seme nepreklicno in trdno na prvo mesto.Vse mu je dovoljeno in za njega je to samoumevno. zenske so zanj tako ali tako prevec emancipirane in to ni po njegovem prav. Saj je omenil, da je oce, ce je mati prevec” jezikala” in ni znala dokazati da ima prav, dobila tudi kaksno klofuto.. zanj je to cisto normalno.
Vedno znova ponavja, da vsega tega kar je po njegovem narobe, ne bo dovolil, ker ima on prav in on je. Nikoli pa ne zna odgovoriti, zakaj pride in zakaj se obnasa, da je vse njegovo.
Zal se vedno ne znam zbrati moci, volje, da enostavno recem, da taksnega terorja in diktature ne potrebujem. Tu se kaze moja sibkost, na zalost. Srce je mocnejse od razuma.

Hvala Ddina, verjamem, da marsikatera zenska tega ne bi tolerirala. Jaz se sama ne vem in ne razumem, zakaj. Zakaj se vedno v meni neko prepricanje, da je dober, da me ima rad (ceprav je njegov temelj, da mora clovek cloveka obvezno spreminjati in ne sprejeti taksnega kot je in ga izboljsati, ce tako zeli). Zame je partnerstvo dopolnjevanje in sprejemanje tudi malo manj primerljivih lastnosti.

Hvala za razumevanje in besede, pomagajo, in upam,da se bo v meni nekaj premaknilo, da bom zacela skrbeti za svoje zdravje in mir. Ne pa da se svet vrti okoli njega, jaz pa po svoje trpim.

Ne mi zamerit, da pisem naprej… nekako mi pisana beseda pomaga.
Njega moti, ker imam stanovanje urejeno in pospravljeno, ker ne zbiram prila za pranje cel mesec- vse to je izguba casa in ker oni doma nimajo tako, ni potrebno tudi meni. da v sluzbi ne smes delati prevec, tudi ce je nujno (on ima taksno sluzbo da pravzaprav ne dela veliko in pride domov ze ob 15.30. On veliko casa presedi za racunalnikom in je zagovornik, da se preko googla veliko naucis in najdes resnico in dokaze. Odkar ga poznam, ga se nisem videla v druzbi, niti ne poznam njegovih znancev, prijateljev. (je pa res, da ne vem, kaj pocne v prostem casu, glede na to, da zivi drugje). V zadnjem tednu sem skucajno slisala, da gre na obisk k eni zenski, kjer je prej zivel, ker ga je povabila za rojstni dan.. obenem pa komentiral, da mi kitak ni da gre tja.. in to je menda okoli 65 let stara gospa… ko sem vprasala, kako to, je ponorel, se boolj pa, ko sem predlagala da bi sla skupaj (jaz itak nima tam kaj poceti, ker jo ne poznam).Srecati se s prijatelji na kavi in debati je za njega zopet izguba casa. Enkrat je ponorel, ker sem imela med zunaj hladilnika in ker je bil pretekoc za njegove pojme. Morala bi mu dokazati, zakaj je prav,da med hranis izven hladilnika.
Kako je bilo zanj nesprejemljivo, ko sem komentirala, da taksne stvari res niso omembe vredne,,… ne recem, tudi jaz delam napake in vcasih izbruhnem, a vseeno skusam ljudi sprejeti kot so, se od njih kaj nauciti.
Ko mi je bilo pocasi dovolj, da vedno jaz kupujem hrano in sem mu omenila, da bi bilo posteno, da si skupne stroske deliva, se je cudil, da mi nisem tega prej rekla…kot da sam nima nekega normalnega pogleda na to. Zdaj prinese hrano, a kaj vec kot to ne vidi…da pravzaprav na nek nacin zivi na moje stroske (jaz sem pri njemu redkokdaj, saj je vedno govovril, da mu najemodajalec ne dovoli obiskov), sem pa vedno prinesla hrano s seboj). Kadar se bila pri njemu- in to vedno samo za en dan- je billo potrebno biti tiho, je pa kasneje toliko naredil, da me je enkrat lastnik stanovanje, v katerem ima najeto sobo (stanovanje se oddaja vecim ljudem) spoznal. Meni je to nenavadno, saj kaj taksnega nisem nikjer slisala…
Prav tako me nikamor ne pelje, vedno vozim jaz in ko sem omenila, da bi lahko tudi on kdaj peljal, je rekel,da je to neumnost. lani sva sla za en teden na morje in sem morala vse jaz placati, potem pa mi je vracal na obroke, ko je menil, da je poztrebno.

Ja, verjetno si vsak misli, da sem popolnoma neodgovorna, da sem vse to dopuscala..in res je…

Zdaj moram res naredit korak sebi v dobro in kot je edino smiselno, sebe zavarovati in oditi iz te nezdrave zveze. Edino kar moram dobiti od njega nazaj, je kljuc od mojega stanovanja,,, upam da tu ne bo tezav in da ne bo hodil v stanovanje brez mojega dovoljenja. Kako to doseci, ne vem, morda bi se morala enstavno odpeljati do tam kjer zivi in zahtevati kljuc nazaj, se mu zahvaliti in preprosto oditi….

Zamenjas kljucavnico
Punca resno
On ma ze zensko drugo.
Vse tko mislimo, ko jih mamo se rade.
Da so dobri itd.
Pa ko smo mlade.
No jz sem stara kokos in seveda tega ne bi vec zmogla.
Zato bi moral it. Razno ce ne bi imElaza seboj take tvoje izkusnje potem bi bila zmedena wtf.
Bi pa najbrz ko si strejsi prej koncal takle sranje.
Vidva ne bosta skupi
Al se bos znasla v kaki bolnici sigurno pa v depri.
To ti ne gine.
Si sla na forum
Momovcev..mejna motnja.
2zivljenja zivi od tebe pa zahteva da samo njegovo.

Srcno upam da gre za provokacijo, saj pises stvari kot popolnoma tabula rasa, kot nekdo brez vsakrsnih stikov z ljudmi (ne samo s partnerji). Pa kdo ti je vcepil tako podlozno drzo, popolnoma brez hrbtenicno? Pravis da ste v primarni druzini ljubeci. Resno dvomim v to. Ljubeca druzina ki zna postavljat meje vzgoji otroka s pokoncno drzo, ne nekoga ki zivi v fantazijskem svetu.

Ce pa je slucajno res, pa tole: Tip te jemlje kot podaljsek sebe, tud podrazno te nima rad.

Gazil bo tako dolho, dokler bo imel od tega korist.

Ti pa preprosto zamenjaj kljucavnico in si poisci strokovno pomoc. Moras si postavit zdrave meje, sebi in deuhin. In snemi roznata icala o ljubeci druzini. Odvrzi vse maske ki ti popapcijo realnost. Verjemi da tole zdaj bolj boli kot resnicni stik s sabo.

Mene pa čisto zares zanima, zakaj si z njim.
Znaš odgovoriti na to vprašanje?
Rad te nima, to lahko takoj razčistimo, rad namreč pomeni si prizadevati, da je ljubljena oseba srečna, poskrbeti zanjo, ji olajšati vsakdanje probleme, finančno sodelovati, jo vzpodbujati pozitivno, si želeti biti z njo, biti ponosen nanjo…saj razumeš, kaj mislim, ne?
Torej če te nima rad, te nikamor ne pelje, ga moraš preživljati in ga financirati, te ne vključuje v svojo družbo in ti ves čas dopoveduje, da zanj nisi dovolj dobra….. zakaj si potem z njim?
Kaj TOČNO imaš od njega?
To, da te bo “vzgajal” po svojih šovinističnih predstavah, kaj ženska sme in česa ne sme?
Kaj prispeva pozitivnega v vajino zvezo?

Saj že vse veš. Prosiš ga za ključ, če začne karkoli komplicirati, se obrneš in greš – pač zamenjaš ključavnico, majčken strošek za ceno svobode.
Potem pa resen premislek, kaj je narobe s tabo, da so ti všeč taki tipi In delati na sebi.

Ko praviš “glava ali srce”, gre v resnici po eni strani za “zdravo pamet” in verjetno tudi intuicijo, po drugi pa za tisti odvisniški del tebe, ki te je sploh pahnil v to zvezo in te sili v njej ostajati. Preberi si kaj o zasvojenosti z odnosi (npr. Sanja Rozman: Umirjenost). Reči hočem – ne gre za tisto “srce”, ki bi pomenilo zdravo ljubezen, ampak za ono bolno zadevo, ki pomeni odvisnost, patološko oz. nevarno navezanost. Tega si se nekje naučila, in prej ko boš ugotovila, kje, zakaj, in vse skupaj ozavestila, prej boš lahko zares zapustila tak odnos in se jim tudi v prihodnje izogibala.

Fant ti kaže, da te ne sprejema, ne spoštuje, tvoje želje, celo tvoje potrebe mu niso mar, da ne govorimo o njegovi toleranci do nasilja, izkoriščevalskih in zlorabljajočih odnosov, v katerih partnerja nista enakovredna (tega se je naučil v primarni družini, kot si sama opazila). Želi te ukrojiti po svoji meri, te “izboljšati”, kar pomeni, da zanj nisi dovolj dobra taka, kot si.

Tvoje bistveno vprašanje je, ne le, zakaj to dopuščaš, ampak zakaj v tem prepoznavaš ljubezen oz. zakaj ti ob tem ne “zvonijo alarmi”.

Fant ima sam težave, tudi o takih “zdravih” zasvojenostih lahko marsikaj najdeš na spletu in v literaturi (spet Umirjenost). Ostale poteze, ki si jih opisala, kažejo, da ima tudi narcistične lastnosti, žal je vse to nekako “logično” glede na njegovo družinsko ozadje. In vedno se začne lepo. Saj tudi pajek sprede lepo mrežo.

In kruto je to, da če bi ti vse naredila, kot on hoče, res čisto vse, s čimer te zdaj gnjavi – bi našel kaj novega. To je namreč njegova zasvojenost. On ne more biti v odnosu (niti noče), kjer bi bil zadovoljen, miren, sprejemal sebe in partnerko. Odrasel je v neke vrste “vojni” in zato ne bo znal živeti v miru, če ne bo tudi sam začel delati na sebi (kar pa je pri takih osebah zelo malo verjetno, saj še pri stotih letih trdijo, da z njimi ni nič narobe, pač pa s celim svetom okrog njih).

Praviš, da te je strah samote. Verjetno tudi zapuščanja. Ta strah je zelo globok in nam dela grozno škodo, zaradi njega ostajamo v tako bolečih, škodljivih odnosih in vanje rojevamo še nove žrtve … :(( S terapijo in delom na sebi se da ta strah premagati, ne gre pa čez noč.

K premiku in odločnejšim potezam pomaga – poleg tega, da raziščeš, zakaj si sploh pristala tu, kjer si, in kako tega ne več početi – uvid, kaj se v resnici skriva pod godljo, čez katero si nalepila besede zveza, ljubezen … Kaj v resnici ti pomeniš njemu. Dokler verjameš, da te ima rad, in morda celo skozi njega “ljubiš sebe”, pa si ujeta, zvezana, priklenjena in s prevezo čez oči.

Sicer pišeš, da se tega in onega zavedaš in da se zavedaš, da je na tebi, da si pomagaš. Zveni, kot da ti je razumsko že precej jasno – ni pa povezave s tvojim čustvenim delom – ta pa je glavni. Čustva usmerjajo 90 % našega ravnanja. In ne gre za neodgovornost, ampak za zaslepljenost, za iluzije, zanikanje idr. obrambne mehanizme. Neodgovornost se kaže z njegove strani, kar je značilno za osebe z NOM, tudi MOM. (O tem je res ogromno napisano, tudi na mon-u.)

Pomaga ti lahko še iskren odgovor na vprašanje, zakaj ostajaš v taki zvezi, kaj imaš od tega ti.

Srečno!

Pozdrav vsem,
ja res je, sama moram pri sebi razcistiti, zakaj v vsem tem vidim karkoli podobno ljubezni in skrbi. In res, vse napisano govori o t.i. odvisnosti, katero moram odpraviti, za kar sem si ze nasla terapevtko, taksna situacija se mi je zgodila prvic in upam da zadnjic. Zal sem v nekem momentu resnicno pokleknila in zamenjala pravi pojem ljubezni..zakaj, upam, da bom s terapijo odkrila in odstranila.

Vem, da taksen odnos nima veze z realo, a kar je napisano je resnicno, naj se se tako neverjetno slisi. In s tem odnosom, ki je bil na zacetku res prijeten, lep in poln veselja, a je postal oblika suzenjstva in ponizevalnosti, kar sem res sama dovolila, sem sebi naredila najvec skode. Predolgo sem si zatiskala oci, da je on dober, ne pa razvajen narcis in egoist..tocno je vedel, kdaj mora svoje nasilje popustiti, da sem se naprej slepila samo sebe, da bo bolje. A koncno je konec, obenem zacetek, da pocistim vse vzroke in vzorce, zaradi katerih je do tega prislo.

Da to ni ljubezen, mi je jasno in da je vse prej kot zdrav odnos tudi. Vsi moji so to videli in mi tudi skusali pomagati, a dokler je bila slepota, sem videla drugace. A stopnjevanje nasilja (ne fizicnega) je tudi v meni koncno zbudilo to, da sem si rekla, ce sem normalna, da vidim nekaj, cesar ni. pot, ki me caka, ne bo lahka, a bo vsekakor osvobojoca. In pocasi zacenjam verjeti vase, da imam lepo prihodnost in da nobena komponenta taksnega odnosa ne spada v moje zivljenje.

Srecna sem, da me prijatejice/prijatelji niso zapustili, kljub temu, da sem jih zaradi njega zanemarjala.. da so ob meni, cetudi ne fizicno, saj zivim dalec stran od njih.

Resnicno sem vesela za vse vase komentarje..to je pomoc ki jo potrebujem, da znova spregledam in najdem pravo mene. Vem, da z menoj ni nic narobe, le stik s sabo sem izgubila.

Zvezo sem zakljucila, a zal kljuca nisem dobila nazaj. Kar se tega tice, sem z lastnikom stanovanja ze govorila in bomo zamenjali kljucavnico. Upam da kmalu, a kot je lastnik rekel, lahko malce traja- tu moram pac upostevati lastnika, glede na to da je stanovanje najeto.

Ja Pikacrta, zal je to resnicno in ja, moja drza se je izgubila v tem odnosu, ki ni bil odnos. Vem da sem sebe slepila da me ima rad..zakaj, bo upam pokazala terapija. Samote se na nek nacin ne bojim, morda je samota v tem, da nisem v blizini domacih in prijateljev, glede na to da sem se preselila v tuj kraj, tujo dezelo (razlog sluzba). V moje zivljenje je prisel v trenutku, ko je bilo verjetno zame hudo in ker je vse delovalo uredu, na zacetku prijateljstvo, nato vec. Je pa tudi res, da moja roznata ocala vedno vidijo v vsakem cloveku dobro….tako da imas prav, treba jih je odstraniti.

Vem da me caka trdo delo na sebi, a vem da bom tudi z vaso pomocjo to zmogla in nasla sebe taksno kot sem in taksno ki ima svojo drzo in skrbi zase v prvi vrsti.

Upam, da ne bo hodil sem oziroma da prej zamenjam kljucavnico…ne me narobe razumeti, jaz bi jo takoj, a zal lastnik ima tu besedo…je pa stresno, saj ne morem biti doma dokler se kljucavnica ne zamenja…

Preveč kompliciraš.
Kupiš drugo ključavnico za vrata in zamenjaš cilinder, ključavnice.
Pokličeš ga in mu v dveh stavkih na kratko poveš, da si zaključila z njim.
Rečeš mu, kdaj ga pred vrati čakajo njegove stvari in zadeva je rešena.
Pusti čustva do njega, on je čustveni in finančni parazit.

Malo se umiri, od partnerstva, potem pa poišči ljubečega fanta,
ki te bo imel rad. Ne glej fasade ampak kakšen človek po duši je.
Kar pogumno, nimaš kaj čakati.

_______________________________________________ SAMOZDRAVLJENJE S KANABINOIDI V SLOVENIJI https://m.facebook.com/groups/438014413832415/?multi_permalinks=548310252802830&notif_t=group_highlights&notif_id=1613462320193479&ref=m_notif Zdravilec s konopljo in zdravilnimi rastlinami. _______________________________________________

Srecko hvala:)
jutri bom uredila s kjucavnico, da bom mirma, Njegove stavri so ze zapakirane, a zal ni dosegljiv na teleone, tako da nima smisla, da se poskusam… ce bo hotel stvari nazaj, bo ze poklical (upam da ne bo prisel ko bom v sluzbi)
Se vedno bolj zavedam, da ni vreden, da me zaradi njega razjeda..saj, ce sem odkrita, nisem od njega dobila nic lepega v zadnjem letu, le vedno vec ponizevanja in nasilja.
Zdaj je cas, da delam na sebi in se najdem nazaj, zacnem spet uzivati v stavreh , ki sem jih zaradi njega zzapostavila in se vrnem med svoje prijatelje.. druge zadeve kot npr. novo partnerstvo ni sploh na mestu, saj nima niti volje niti energije..pa tudi nisem v stanju da bi si ga zelela, dokler ne razresim zakaj se mi je to dogajalo in dokler ne najdem sebe .. z lepimi pozdravi in srcna hvala za pomoc

Jaz ti svetujem, da nemudoma prekines to razmerje. Ce bos imela otroka bo star se hujsa in slej ali prej bo to postala se vecja nocna mora. Ta opis je primer zelo zelo slabega odnosa. Odloci se a zelis to kratko zivjenje na zemlji preziveti kot suzenj ali kot srecna oseba. Poberi sila in kopita in delaj na samopodobi. Zelim ti pametno odlocitev in srecno prihodnost.

Draga Mia,
Hvala za besede..in ja to je zelo slab odnos, katerega si vsekakor ne zelim. Vsekakor ne kot suzenj, kar sem postala (in to tudi po svoji krivdi, ker sem pozabila na sebe in svoje potrebe).
zelim se najti nazaj, nasmejana, s svetlecimi ocmi in pozitivnim pogledom na danes in jutri.
lep dan

Čestitke! Končno ena pametna, ki zna poslušati notranji glas in nasvete ljudi, ki ji dobro hočejo, čeprav je ne poznajo. Vsi na forumu držimo pesti zate in trdno upamo, da te le ne bo pregovoril, kajti taki tipi so odlični manipulatorji. Vse bi naredili, da obdržijo kontrolo nad žrtvijo. Samo ne nasedaj. Ko bo videl, da misliš resno, bo pač našel novo žrtev. Spremenil se ne bo, so ti že drugi povedali. Se tudi ne more, saj nima empatije, Človek z empatijo ne more govoriti nekomu, kako ga ima rad, zraven ga pa ves čas poniževati in psihično terorizirati. Le pogumno nadaljuj s terapijo, da se rešiš napačnih vzorcev. Želim ti vso srečo!

Upam, punca, da nisi popustila.
Ce pa si….pa ne obupaj…ga bos spet.
To je kot da si zafiksan, pa pac parkrat poskusis preden se resis…

New Report

Close