Najdi forum

Pozdravljeni,
Mene pa nekaj zanima. Partnerka me je prevarala. Od tega je 2 meseca in pol.
Hodima tudi k terapevtu. Ona je s tem najinim prijateljem, ki me je orevarala z njim in v katerem zivimo v iztem bloku prekinila.
Ona se Trudi da bi odnos resila.Zelo se je soremenila.postala je bolj odkrita, povedala mi je vsako podribnost glede prevare.Kak dolgo,kdaj,kje,vse.Jaz sem clovek ko je hotel vedet vsako podrobnost. Seksala sta 2x.pred tem pa sta si se pisala leto dni o fantazijah.Kak bi keri kerega seksal.
Zakaj je to naredila.Vsec ji je bilo,da je nekomu bila vsec,da je nekoga privlacla, ga vzburjala.Jaz ji nisem daval pozornosti.Odbijal sem jo,ko me je hotela objet sem se izmikal.
Ona pa ze ma od malega probleme z samopodobo in z svojimi starsi ker se je vedno pocutla manjvredna.Potem pa se je to dakje se pocutila v najini zvezi.Nato ji je ta sosed zacel pihat na duso.Kak je lepa,kak si jo zeli…In je cez cas podlegla.
Za prevaro sem izvedel jaz.Pogovorila sva se.Jaz sem jo psihicno utrujal z vprasanji in jo matral z vsebino o prevari.
Vem da sem si znova in znova ko sem se vrtel okoli prevare si zadal nove rane.Se s tem nisem mogo zdravit.Vtuskale so se mi v spomin te predstave.Trudil sem se in se še preusmerjat misli.
Zanima me kak naj uspesno se vorim s tem,da mi bo za odnos pomembna sedanjost.Da vem da lahko zgradima boljse temelje, boljsi odnos.Padel sem tudi v depresijo zaradi prevare.Pristal na antidepresivih, shujsal 9 kg v 2 mesecih.

Mislim da zaradi moje samopodobe se skozi sprasujem v glavi:
Je bil on boljsi,lepsi,jo je boljse poseksal,mel boljsi penis,je bila zaljubljena, ji je vec pomenil kot jaz, bi se seks trajal,ce nebi izvedel…s temi vorasanji jo veliko krat utrujam.Skozi jo sprasujem.Govori mi,da sem jaz boljsi,da je bila sipka,da je naredila napako,da ji ni nic pomenil.Da sem vedno jaz bil boljsi in lepsi.
Ko mi te stvari govori imam v sebi dvome.Ti dvomi mi povzrocajo tesnobo in bolecino.Saj ji ne morem verjet da sem bil boljsi,ker imam v sebi dvome kao saj mi ne uoa rect da je bil boljsi,da me nebi prizadela.Pa ceprav je odkrita zdaj in se trudi za odnos.
Terapevt mi je rekel da se prevara je zgodila in da to ni vazno kaj je bilo.Da nenehno vrtenje okoli vsebine prevare in okoli tega kar mi je ze 100x povedala ni ne povzroca zdravljenja.Da mofema delat na odnosu od zdaj naprej in na sebi.
Mislim ce bi verjel v sebe,da sem jaz top, da bi mel vredu samopodobo me to ne bi tsko utrujalo in povzrocalo tesnobe.
Kak si naj pomagam,da se posvetim sedanjosti, da si povecam samopodobo?
Kak naj si te predstave in vsebine izbijem iz glave?
Rad bi resil odnos.Obenem pa trpi tud moj ego,da pa jo je imel drugi, da ji je drugi vec pomenil.Prosim,ce mi lahko daste kaki nasvet kako se s tem soocat.kak bom lahko zazivel normalno in resil odnos.Res bi ga rad resil.S partnerko sva skupaj 11 let. Imava 2 otroka.3 in 6 let.Ljubim jo in bi rad resil.A nevem kako se soocit s tem kaj imam v glavi.Kak s samopodobo da jo bom pridobil in si bom rekel, saj pa jaz sem najboljsi.Jaz sem top..veste za kake dobre knige v slovenscini kaj prebrst da se s tem soocam?
Prosim tudi za vase mnenje in pomoc.

Spoštovani,

prevara je sinonim za izdano zaupanje v človeka, ki nam je bil najbližji in s katerim smo si na najgloblji, celo nezavedni ravni želeli biti povezani v občutku popolne varnosti, kakršno doživi novorojenček v ljubečem materinem naročju. Toda dva odrasla posameznika drug drugemu v resnici ne moreta biti »mama«. Kljub temu je prevara rana, in to takšna, ki se celi počasi. Tako trpite, da bi si želeli takojšnje rešitve, vendar vsako zdravljenje, vsako celjenje zahteva svoj čas. Ker gre tu za izdano zaupanje, ne gre samo za svežo rano, ki je nastala v partnerskem odnosu, ampak se ob njej odpirajo vse nezaceljene rane, povezane z navezanostjo in občutkom varnosti, vse nazaj do najzgodnejšega otroštva in celo še tiste, ki jih niso zdravile prejšnje generacije. Zato sta storila prav, da sta stopila na terapijo.

Ko govorim o izdanem zaupanju, govorim sicer o vaši ženi, vendar pa sta v odnosu pred prevaro bila oba, soustvarjala sta ga in bila zanj soodgovorna. Ne iščemo krivde, ampak odgovornost. Da vas je žena prevarala, je nesporno dejstvo, za katerega je odgovorna ona. Da ste bili zanjo čustveno nedostopni, pa je očitno dejstvo, za katerega ste odgovorni vi. Vsakdo nosi posledice svojih odločitev, ki bi bile lahko drugačne. Ampak kot pravi vaš terapevt, graditi je treba od tega trenutka naprej, postavljati odnos popolnoma na novo, na zares drugačnih temeljih. Res je, da je osredotočanje na sedanji trenutek težko, ni pa nemogoče. Tako kot je rehabilitacija po kakšni hudi nesreči težka, ni pa nemogoča.

Slaba tolažba za depresijo, flashbacke, prisilne misli, vem. Ampak če ne bi bili vi na nekem področju ranljivi že pred prevaro (in ste se mogoče zato s svojimi stiskami zapirali vase, ko si je žena želela, da bi se ji odprli), se vam to ne bi dogajalo v tako naporni obliki. Zato vidim v vašem sedanjem stanju priložnost, da svojo občutljivost sprejmete kot nekaj pozitivnega in jo začnete uporabljati v svojih najbližjih odnosih. In da pridete tudi do tega, od kod izvira, kaj vse na področju zaupanja, varnosti, tudi zaupanja vase je bilo nerešeno v vaši primarni družini, pa ste to prinesli kot zelo težko prtljago v sedanji odnos.

Samo še beseda o primerjanju z ljubimcem iz moje, ženske perspektive. Ogromna večina žensk prevara partnerja tako, kot je to storila vaša žena, iz čustvenih razlogov – vseh tistih, ki ste jih že sami našteli. O zelo osebnih rečeh sem se pogovarjala z ogromno ženskami in nikoli nisem slišala, da bi se katera zaljubila v moškega zaradi »boljšega penisa« (karkoli že to pomeni), boljše seksualne tehnike ali lepote. Saj ženske imamo oči (in še vsa druga čutila) in jih uporabljamo – ravno tako kakor moški. Ampak kot pravi stari pregovor: »Človek nam ni zaradi lepote ljub, ampak zaradi ljubezni lep.« To velja za oba spola. Mi mislimo, da privlačnost funkcionira na ravni čutil, v resnici pa so na delu globlje povezave – v nasprotnem primeru bi milijarde ljudi ves čas tekale po svetu od enega partnerja do drugega, saj je zmeraj kje kdo, ki je »še lepši/lepša«.

Tudi iz tega razloga mi lahko verjamete, da se delo na samopodobi dogaja drugje. Predvsem na odkrivanju, kje je bila ta samopodoba ranjena (verjemite, mnogo prej, preden ste svojo ženo sploh spoznali), in celjenju tiste prvotne rane.

V branje bi vam priporočila knjige dr. Christiana Gostečnika Srečal sem svojo družino I in II ter Raffaela Morellija Nismo rojeni za trpljenje. Pa delavnico dr. Gostečnika za zakonce v krizi. Nujno.

Srečno in prizanesljivo do sebe,

Jana Lavtižar, spec. ZDT, zakonska in družinska terapevtka I [email protected] I 040/523-787 I www.janalavtizar.com

K odličnemu terapevtkinemu odgovoru bi dodala le to: ko boš razumel ženo, ne le površinskih razlogov, zakaj je šla v prevaro (to, kar že navajaš – da si se ji /čustveno in očitno tudi fizično, pa ne mislim seksualno/ odtegoval), ko boš – kolikor se pač da – razumel
– njeno bolečino,
– njene strahove,
– njen občutek nesprejetosti, in staviš lahko, da ga ima, in to močnega, tako je pač pri slabi samopodobi, in s svojim vedenjem si nehote posipal sol na njene pretekle rane,
ko boš razumel, v kakšnem svetu živi ona – takrat boš že vsaj na pol poti k odpuščanju ali še dlje.
Dokler njeno prevaro vidiš predvsem (ali izključno) skozi sebe (kako mene boli, kaj mi je naredila, kako bom to prenesel … – to je normalno, vsi gremo skozi to fazo), boš trpel in imel občutek, da se ti bo “utrgalo”. Pazi, da ne ostaneš na tej stopnji, ker bo uničila tebe, njo in vajino družino (pa ne govorim o ločitvi). Deluj v smeri, da boš znal “izstopiti iz sebe”, pogledati na vse z malo distance, s plusi in minusi na obeh straneh, z razmejitvijo odgovornosti (kaj je njena odgovornost in kaj tvoja – to ti je že ga. Jana odlično pojasnila). Ko nam uspe utišati ego in dovoliti (so)čutiti sebe in sočloveka, smo na pravi poti.

Prevara je (najhujši) simptom, da v zvezi ni in (že nekaj časa) ni bilo intimnosti (kar ne pomeni spolnosti), zaupanja in razumevanja. Na neki način sta oba drug drugega varala že prej. Tudi ta vidik, čeprav žalosten, lahko pomaga, mdr. zato, ker ko ga dojameš, tudi veš, kako naprej, če se želiš takim zadevam v bodoče izogniti.

Še to: “jaz sem najboljši”, “jaz sem top” si govorijo samo narcisi, tj. ljudje s hudo motnjo (narcistične osebnosti), povrhu vsega pa je to le njihova lažna osebnost – globoko spodaj pa se skriva prestrašeno, nesprejeto bitje z nično samopodobo. Zato to res ne sme biti tvoj cilj! Tvoj cilj mora biti, da si lahko iskreno rečeš:
Tak, kot sem, sem v redu, se sprejemam in verjamem, da si zaslužim biti ljubljen.

Srečno!

nova
Uredništvo priporoča

Hvala za odgovore.Zelo lepo napisano.

Saj pri meni je ravno ta problem,da mam cez celi dan v glavi da me je prevarala.Preusmerjam misli,delam na tem da si lepe trenutke priklicem.Pa mi podzavest vcasih ne dovoli da bi nehalo bolet.Ne razumem kako bo lahko ta tesnoba, bolecina izginila,ce prevare ne pozabis.skoz me nekaj spomni na to da je bila z drugim.
Trenutno sma se odpovedala spolnim odnosom, ker sem po njih dobil spomine, kako pa je vilo z njim. In sma rekla da nekaj casa ne boma spolno aktivna.In to ne razumem kak lahko mas potem sploh kdaj normalno spolnost,da nem se skozi tega spominjal.Da me nebo vsak njen gib,poza najina, spomnila na to kako je bilo z njim in bo bolelo.
Dostikrat mi ke tako, da ko pride domov ali sma skupaj in jo pogledam me oblije, da je bila z njim.Ko jo gledam v miniki si mislim tako dobro zensko je drugi sexal.
Kak mi je lahko to naredila.Skusam se postavit v njeno kozo zakaj.A ne dojamem.skoz imam v glavi da ji je vec pomenil, da je bil sex boljsi, da je bil njegov penis lepsi.Da bi se trajalo ce nebi izvedel.
Da bi se odlocl za njega pa pac on je njo skenclal in nebi zene pustil.Drugace bi sla z njim.Ne zauoam ji ko mi rece,da sem jaz boljsi.Da sem skozi bil boljsi.Ja zakaj pa potem to zenska naredi? In to ni kr ena afera.Trajalo je celo leto pisanja im letos 2x sex in oralni s3x.Posiljanje slik in videjov.

Ne razumem kak je kdaj lahko lazje zivet z prevaro.da ves, da ti je nekdo zensko sexal in s tem moras zivet.Ce ne pozabis.Kak je lahko kdaj odnos boljsi.Da gradis na boljsih temeljih.kak bo mene to lahko manj bolelo ali sploh ne vec, ko jo bom pogledal, sexal z njo.Ce se pocutim izdanega, ljubosumnega,ego me nabija.
Pa se v iztem bloku zivimo z tem bivsim prijateljem in ko ga vidim se zacnem trest, oblivat me zacne, prav nerodno mi je ko ga vidim in on ve da mi je zensko potiskal, jo tak izkoristil.In sploh ko je moja partnerka poleg mene in ko kadima na atriju veni, in je on zgoraj na balkonu, bok ve kaj gre njemu po glavi ko ve da je vil z njo.Kaj gre moji po glavi ko ga vidi.Ona je rekla da ga je skenclala.Da ji je ful zal kaj je naredila.

Nevem kak se naj s tem soocam
Problem imam se tudi ker mi moj ego ne dopusti da bi pristopil do nje in jo objel.Ji dal lupcka.Da bi ji rekel da je lepa,sexy.Jo gledam pa si mislim kak je lepa, pa da ji bom reko pol pa ko da bi mi drugi glas rekel, ne, ne mores ji tega rect, nebos ji tega rekel ker te je prizadela, izdala, sexala z drugim, nebos je sel objet in ji dat lupcka.Ne mores tega naredit,ce te je izdala.
In pol ne pristopim.

Vem da sem tumast ko tak vse studiram.Sam nevem kak naj si pomagam.Pa hodima k terapevtu, citam knjige, precital sem knjigo nezvestoba, citam clanke.Ko da mi dobene besede nebi prisle do zivega, ker je moj ego tak mocen, ker je moje logicno razmisljanje in domnevanje pravilno.Tudi ce ona nekaj mi pove o prevari se mi po mojem logicnem razmisljanju ne zdi da je resnica.
Ko da mi ona kaj prikriva ko mi je povedala vse o prevari.Pa mi je povedala res vse podrobnosti.In ful se je spremenila.
Nevem vec kak naj svoja prepricanja izbrisem.Naredim da nebo bolelo.Strah, da nebo nehalo bolet tudi cez leta.

Hvala

Prevaro je zelo težko preboleti, tega nihče ne zanika. Zelo težko pa je zato, ker gre za izdajo zaupanja.

To, da se ti ves čas vrtijo te misli in prizori, da te zavirajo, da ne pristopiš k njej in jo objameš, pa je tvoj ego in tudi določena prepričanja, ki jih imaš v podzavesti (da ji greha ne smeš, ne moreš odpustiti, da jo moraš nekako kaznovati …).

Ta prepričanja, način razmišljanja itd. so se v tebi oblikovala od rojstva. Torej več desetletij (sklepam). Zato ne moreš pričakovati, da se bodo spremenila v mesecu ali dveh. To je proces, ki lahko traja leto dni – ali pa tudi deset let.

Glede tega, ali ji boš lahko še kdaj zaupal, ni enostranskega odgovora, ker zaupanje je odnos, odnos je pa vedno “sestavljen” iz več ljudi (najmanj dveh). Torej je odvisno tudi od nje, njenega prihodnjega ravnanja. Pa ne le tega, ali bo “pridna” in te ne bo več varala. Ampak še veliko bolj od tega, ali bo tudi ona razjasnila in predelala svoje težave, svoje demone, ki so jo pripravili do tega dejanja, in se tudi ona “odučila” napačnih prepričanj, se sprejela v celoti in pridobila zdravo samopodobo, se naučila partnerske komunikacije (iskreno in mirno izraziti svoja čustva, želje, potrebe …). To je delo vaju obeh, in od obeh je odvisen končni “rezultat”. Je pa to vseživljenjski proces. Ne moreš nekega dne reči: O, zdaj pa znam! – in potem začeti živeti po starem.
(To je kot hujšanje: si na dieti, se matraš, shujšaš 20 kil, potem pa? Potem pa začneš jesti po starem, in kaj se zgodi? Torej: če hočeš uspeh, se ne smeš vračati v stare tire po prvem uspešnem rezultatu, ampak spremeniti način življenja, mišljenja, ravnanja, čustvovanja – ta del, čustva, je še najtežji.)

Glede tega, da bi se znebil bolečine – to pa je res nekaj, kar lahko narediš sam, neodvisno od nje. Kot prvo: ne glej bolečine (samo) kot sovražnice, ki se je hočeš znebiti. Glej jo kot baterijo, ki je – čeprav boleče – posvetila v tvojo notranjost in izzvala vse tisto, kar je bilo prej zakopano ali pa je počivalo v miru. 🙂 Kot drugo: vzemi jo tudi kot izziv: kaže ti, kako si se (ali se nisi) sposoben spoprijeti z njo. Pa ne, da jo premagaš, ampak da jo razdelaš. Da se vprašaš, zakaj te tako boli, in odgovor iščeš v sebi, ne v njej, ne v sosedu, ne v seksanju.
Bolečina je normalna pri taki zadevi. Tudi mene bi bolelo do neskončnosti. Tudi mene bi prestrelilo v trebuhu, če bi na hodniku srečala moževo ljubico.
Bistvo pa je, ali znaš oddeliti, kaj je kaj. Prevara je njen “greh” – ampak zdi se, da ji ti posvečaš več čustvene in psihične (in verjetno tudi duhovne) pozornosti, kot ji jo je ona v letu dni! Kot da si jo “vzel nase”. Ampak to ni tvoje breme. Tvoje breme je, kako se spopasti s svojimi občutki ponižanja, besa, ranjenosti … Ugotoviti, ali lahko odpustiš (to moraš sam) in ali lahko njej spet zaupaš (to moraš v odnosu) – in se naučiti na sploh ponovnega zaupanja v svet.

Na hitro ne bo šlo. Sprejmi trenutno stanje: sem na dnu, sem “uničen”. Bolj ko boš skušal to na hitro odpraviti, slabše bo, ker to ne deluje. Vzemi to kot razgalitev vseh težav, ki sta jih imela v zakonu. In potem začni na novo. Pri sebi in v odnosu z njo. Kdo in kaj si ti, kdo in kaj je ona, kakšne so vajine prioritete, želje, potrebe, vrednote. Tu imata veliko razhajanj, zato je prišlo do prevare.

Tako, da oba delata na tem, da se resnično odpreta drug drugemu, bo sčasoma nehalo boleti. Medtem pa bo vajin odnos končno začel rasti na trdnih tleh.

Ko ti začnejo bliskati te podobe in te ego bombardira s takimi mislimi, kot jih naštevaš, si reci: kako nesrečna je morala biti ona, da je izstopila iz odnosa, ki ga je poznala in ji je bil domač, in iskala neko uteho drugod (in ta uteha je bila bolj čustvena kot telesna)? Kako grozno ji je moralo biti že več let, da je to storila? Kje in kako sem živel jaz, da nisem ničesar opazil? Zakaj se nisva rajši pogovorila? Kje je ovira, kje ne prideva skupaj?

Dokler si dovoliš, da se ti vse vrti okoli takih brezplodnih in škodljivih misli, daješ temu slabemu moč, daješ energijo svojemu lastnemu notranjemu rablju, da te lahko samo še bolj muči.
To je tako, kot če bi imel dve ognjišči. Na enem je kotel z neužitno godljo, na drugem pa kotel z vodo za čaj. Ti hočeš čaj – kuriš pa ves čas na ognjišču, kjer je kotel z godljo. In gledaš proti onemu drugemu, kjer sploh ni ognja, in se sprašuješ, zakaj že voda ne zavre. In kako bi naredil, da bi voda zavrela. In še kar podlagaš polena pod kotel z godljo …

Razumeš poanto? Ti si tisti, ki mora “vstati in nanositi polena pod drugi kotel in zakuriti”. Ne glede na to, ali boš tisti čaj pil sam ali z njo, je to edini način, da bo kdaj kuhan. Torej se moraš odreči takim mislim, jih preusmeriti – tu sem ti naštela več možnosti, lahko tudi s tole prispodobo dveh kotlov – in jih obdržati “pod pravim kotlom”.

Hvala za odgovor.
Si ziher,da nisi kaksna terapevtka,ko si tak dobro napisala ze drugic.
To je res moj ego ja, ki mi ne dovoli.Ki me zadrzuje,da bi delal na novih temeljih.
Zlo je tezko s tem egotom.Kak naj se ga resim.Kako naj ga vrzem nekam na cesto?
Skozi mi zarad njega gredo predstave po glavi /…/

New Report

Close