Najdi forum

Ubadam se z njegovo hladnostjo

Ne vem zakaj mene tako zelo prizadene hladnost partnerja. Niti po koncu zveze ki sem jo prekinila jaz on ne odreagira se ne pogovori in ne išče resitev. Odide in ga ni več. Mar je ta človek povsem brez čustev ali kako? Razlog za odhod je bil predvsem v njem saj se v ničesar ni znal vživeti razen v spolni odnos .Vse je bil le moj problem njegov nikoli. Skrivalnice,laganja pogosto na sporedu umiril se je šele takrat kadar se mu trenutno ni nič posebnega dogajalo. Jaz pa si tako zelo želim in tudi sedaj po odhodu da bi nama prihranil to hladnost in bi blo z njim możno preprosto żiveti.Doma sta dva majhna sinova. Ne obișče ju niti se zanju zanima odkar sem ga zapustila . Če med nama dobro funkcionira potem sinova kuje v zvezde.Nekje ima še enega odraslega sina nikoli ni skrbel zanj zato da se je stem lahko maščeval njegovi mami .Sin ga danes niti pogledati noče. Hladen,egoističen ,brezbriżen pa vendar si zelo želim njega ampak nekoliko drugačnega. Kako sprejeti da tega nikoli ne bo ? Kako ignorirati njegovo hladnost in stem ne uničevati sebe zdi se mi da to on počne namerno.Žalostna in zgrożena sem

Spoštovana Nikita nikica,

pravite: »Ne vem, zakaj mene tako zelo prizadene hladnost partnerja.« Jaz pa vem! Hladnost, brezbrižnost, ignoriranje – takšno vedenje pogosto bolj prizadene kot hude besede, celo bolj kot udarci! Če nas nekdo zmerja, napada, vsaj vemo, da mu ni vseeno, da mu nekaj pomenimo, pa čeprav v negativnem smislu. Zato so v življenju najbolj prizadeti in/ali najbolj čustveno nefunkcionalni ljudje, ki so jih v mladosti zanemarjali (lahko tudi samo čustveno). Ko se v ogledalo pogleda človek, ki so ga tepli, vidi slabo osebo, ali pa žrtev, ali mučenika; vsekakor vidi vsaj nekaj; ko se v ogledalo pogleda človek, ki je doživel čustveno zanemarjanje, vidi praznino. Si lahko vsaj približno predstavljate grozo te praznine, tega niča? Z ničem pa ne moreš priti v stik, kajne? Vaš bivši partner v resnici ni v stiku niti sam s seboj (tudi po vašem opisu sodeč), zato tudi ne more biti z žensko in celo z lastnimi sinovi (sicer ne bi nikoli zanemarjal sina, zato da bi se maščeval njegovi materi).

Zelo verjetno se je takega vedenja naučil doma in – ne, v bistvu tega niti ne počne nalašč, ampak ker tak JE in nič ne kaže, da bi se želel spremeniti.

Žal mi je, ampak vaš partner se ne bo spremenil v »nekoliko drugačnega«. Zato naj odgovorim na vaše drugo vprašanje: »Kako sprejeti, da tega nikoli ne bo?« Moj odgovor je: počasi, korak za korakom, s potrpežljivostjo do sebe – in z delom na sebi. Pridružite se kako terapevtski skupini za samopomoč. Morda boste rekli: Ampak saj z mano ni nič narobe, jaz sem čuteča in tudi moja želja po čutečem partnerju je povsem normalna. Oboje drži, ampak tu je problem v tem, da vas je sploh pritegnil tak moški, s katerim ste imeli dva otroka že po tistem[/i], ko ste opazili prva znamenja egoizma, egocentričnosti in brezbrižnosti. Torej morate, če hočete zaživeti mirneje, postati “nekoliko drugačni” vi – dobra novica pa je, da to lahko storite! Zato je edina smiselna pot delo na sebi, tudi zaradi sinov, da jima boste vsaj vi dali kvalitetno čustveno popotnico v življenje. Za podrobnejše informacije je spodaj moj telefon.

Vse dobro in srečno!

Jana Lavtižar, spec. ZDT, zakonska in družinska terapevtka I [email protected] I 040/523-787 I www.janalavtizar.com

enostavno sem do konca zgrožena, kaj je enim ženskam, da rinejo v take moške.

nova
Uredništvo priporoča

http://alternativainformacije.com/2015/11/don-miguel-ruiz-carobna-kuhinja-sve-je-u-nama/

Odgovor je ; med “njim” in “nekoliko drugacnim” je nekaj partnerjev razlike. Pustite “njega” in poiscete tistega “nekoliko drugacnega”…

New Report

Close