Partnerjeve nemogoce zahteve
Pozdravljeni,
Lepo prosim za nasvet, ker ne vem vec kako naj odreagiram. Partnerjevo obnasanje me spravlja vneverjetno stisko, katere ne znam vec prenasati. S partnerjem sva v razmerju 10 let. Oba imava iz prejsnjega odnosa otroke. Ne ziviva skupaj, ker moj partner noce ziveti z mano in mojima dvema otrokoma. Razlog zato pravi je moj nacin zivljenja. Zelo rada tecem in sem bila pri tem na rekreativnem nivoju kar uspesna. Prav tako ga moti moja sluzba. Sluzbo imam namrec zelo rada in mi hkrati omogoca,da s hcerkama dobro zivim. Sama skrbim za svojo druzino in sem od te sluzbe tudi financno odvisna.
Pred letom in pol se je partner s svojim otrokom preselil v hiso svoje matere (zivi v svojem nadstropju). Njegova mama me ne sprejema zato se tam nikoli nisem dobro pocutila. Pred kratkim je partner pristal na to, da sva obcasno v njegovem stanovanju stran od mame. Vendar se je njegov pritisk na moje zivljenje zacel stopnjevati. Partner namrec ne prenese,da moram zaradi sluzbe tudi obcasno (najvec 3 x na leto) na sluzbeno pot v tujino. Tokrat sem mu povedala, da bom sla na 3 dnevno sluzbeno pot, katere ne morem odpovedati, ker mi drugace grozi odpoved, mi je rekel da ga to ne zanima. Naj naredim kar hocem ampak da ce mislim tako nadaljevat da me bo pustil. Naj omenim, da je to ze prej veckrat naredil, ce s cim ni bil zadovoljen. Ssvojim obnasanjem me spravlja v strahotno stisko, ker sploh ne vem vec kako naj mu kaj povem, ce je v povezavi s sluzboo. Vcasih so ga motila moja tekaska tekmovanja (sedaj zaradi poskodbe ne morem teci) tokrat name pritiska zaradi sluzbe. Imam ga rada ampak tole postaja nevzdrzno. Ze to da zivi pri mami je bilo zame hudo, vendar da tako pritiska name pa sploh ne ziviva skupaj, je zame nepredstavljivo. Naj omenim, da je visoko izobrazen z zelo dobro sluzbo, ampak z zelo nizko stopnjo custvene obcutljivosti. Ko kaj ni tako kot on hoce zacne pritiskati name, groziti, izsiljevati, noce komunicirat z mano, grozi da si bo nasel drugo, da me bo pustil….
Prosim za nasvet kako tovrstni konflikt sploh resiti. K terapevtu noce, ker pravi da ga ne rabi. Jaz teh pritiskov ne zmorem vec in samo vesela sem, da z mojima dekletoma ne zivimo skupaj.
Prosim za vas nasvet. Hvala lepa
Spoštovana,
tudi jaz sem vesela, da partner ne živi z vami tremi. Vesela sem, da imate službo, ki vas izpolnjuje in vam omogoča finančno samostojnost. Škoda, da zaradi poškodbe ne morete več teči, srčno pa vam želim, da bi si našli drugačno obliko vadbe, v kateri bi uživali. Ob tem vam toplo priporočam tudi kaj takega, kar umirja in uravnoveša um ter poglablja stik s seboj, recimo Vaš link.
Iz vašega pisma razbiram, da vam je opisana situacija razumsko popolnoma jasna in da jasno vidite tudi partnerjevo ravnanje in njegovo osebnost. Kako pa vidite sebe? Če namreč ob vsem naštetem ne morete prenesti misli, da bi partner svojo grožnjo uresničil – niti misli, da bi vi kar najbolj mirno in z vsem spoštovanjem odšli iz zveze, v kateri ste »zvezani« na natanko najbolj neprimeren način, potem imate problem in vam lahko dam nasvet, ker ste zanj prosili: kar sami začnite s terapijo. Morda boste potrebovali samo nekaj pogovorov, morda boste ob njenih koristih želeli podaljšati delo na sebi – v vsakem primeru pa boste pridobili. Vaš problem čutim kot Rubikovo kocko – potrebuje nekaj klikov, pa bodo vse stvari sedle na pravo mesto.
Srečno in prijazen pozdrav,
Avtorica, sama sreča, da živiš s hčerkama in nimaš ob sebi takega partnerja, ki te bo izsiljeval in ti grenil življenje! Takega res ne potrebuješ! Partnerje (može) imamo zato, da nas imajo radi in nam stojijo ob strani, ne pa da izvajajo nad nami psihično nasilje.
Prekini to mučno razmerje za vse večne čase! Živi za hčerki in za svojo službo! Poskrbi, da boš srečna!