Samo prijateljstvo

Stvar je sledeča. Bila sem v zvezi,ki se je na najino veliko žalost zaradi vrsti nesporazumov in vmešavanja drugih, zaradi pomanjkljive komunikacije, razpadla. Kljub vsemu, ne vem zakaj, sem čutila neke vrste odgovornost, da sva se na tak način razšla. Poti so se nama ločile in našla sva se vsak z drugim. Jaz sem srečna, on očitno ( po njegovih izjavah) ne preveč. Bila sem aktivator po več letih, da sem navezala ponovno stik z njim in skušala razjasniti, kaj se je pravzaprav dogajalo med nama in postaviti piko na ta odnos. Bila sem pripravljena oprostiti in navezati nekako normalen človeški stik. To pa je bila očitno napaka, ker me je začel poniževati.
Vem, da sem bila naivna in neumna. Sedaj sem ga blokirala od vseh povezav, ker mi drugega ni preostalo. Kakorkoli,imela sem dober namen,ki pa se ni izšel. Problem pa ni ta moj bivši ampak sedanji fant. Sram me je, da sem se pustila tako ponižat in bila taka trapa. Sicer mu nisem nič skrivala in vse ve, a je tako, kot da bi vrgel name blato, ta moj bivši. Sedanji fant pa me sprašuje, kaj mi je bilo, da sem ga kontaktirala. Hotela sem samo resnico o najinem bivšem razmerju, to resnico sem tudi dobila, posledica pa je opisana. Kako sedaj naprej? Želim si, da mi sedanji fant oprosti in razume, da to ni imelo ničesar z njim, da je imelo to z menoj, ker sem hotela neke stvari videti brez iluzij.

Spoštovani,

najbolj boleče čutenje, ki vsaj meni kar bije v oči iz vašega pisma, je intenziven sram in ponižanje. Sram vas je, ker ste bili »naivni in neumni«, sram vas je pred sedanjim fantom, ker ve, da se počutite oblateni od bivšega. Poleg tega pa čutite izjemno odgovornost do bivšega, ker sta se razšla, kot sta se, in tudi do sedanjega, ker vam tega, kar ste storili, ne more oprostiti in tudi ne razumeti.

Videti je, da ste izjemno občutljivi za sram, ki je resnično eden najbolj neznosnih občutkov sploh. Da bi vas razbremenila, pa naj vam povem, da sram (ali katerokoli čutenje in čustvo), ki ga občutimo, ni nujno naš, ampak lahko spada k drugi osebi, ki pa ga ne zmore začutiti, priti z njim v stik, zato ga projicira na drugo osebo, v tem primeru na vas.

Prav to se vam je zgodilo z bivšim. Vi ste želeli zadevo samo zrelo zaključiti in se s tem umiriti ter zapreti neko poglavje svojega življenja. To nikakor ne kaže ne na neumnost niti na naivnost. Želeli ste si pozitivnega odziva, dobili pa ste nekaj čisto nasprotnega. To pa še ne pomeni, da je kaj narobe z vami; v bivšem fantu so se pač pri tem prebudili občutki, za katere niste odgovorni vi, temveč on. Ko bo minilo nekaj časa, boste, verjemite mi, zatrdno vedeli, da ste bogatejši za novo izkušnjo. Življenje nam jih tako ali tako vsem prinaša – bolje je, da si iz pregovornih limon naredimo limonado.

Seveda pa si limonado lahko naredimo samo takrat, ko imamo dovolj visok občutek lastne vrednosti. Ob tem se sprašujem, kje ste se naučili, da morate prevzemati toliko sramu in krivde od drugih ljudi. To ni prišlo ne od bivšega ne od sedanjega fanta, pa če se sliši še tako neverjetno. Spomnite se, kako je bilo v vaši primarni družini, in kmalu se vam bo začel jasniti odgovor.

Ne vem, ali vam bo sedanji fant oprostil ali ne, ker je to spet njegova stvar, ne vaša. Do njega ste bili iskreni, in to je najpomembnejše. Zadevo ste mu pojasnili. Želeli ste si razumevanja z njegove strani. Kako dobro bi se počutili, če bi vam rekel: »Hvala, ker si do mene tako odkrita. Ob tem, kar se je zgodilo, vem, da ti je zelo neprijetno, ampak jaz vem, da si krasna punca in da se zaradi njegovega poniževanja ni treba vznemirjati; s tem je največ povedal o sebi, ne o tebi.« Vendar tega (sklepam) ni rekel in zdaj se počutite odgovorni še za njegovo počutje in si želite, da bi vam oprostil. Kaj natanko pa naj bi vam oprostil?

Upam, da se boste sčasoma umirili in prav tako vaš fant, da bosta zadevo pogledala z druge strani. Če pa ne, se še oglasite, saj ste v svojem pismu opisali samo delček slike, ne celoto.

Prijazen pozdrav,