Pozdravljeni !
Potrebujem nasvet…Namreč znašla sem se sredi neljube situacije kar se tiče otroka,ki ga ima partner iz pretekle veze.
Je najstnik s katerim imava dober odnos in ne posegam v področje,ki je namenjeno staršema mati/oče se pravi vzgoji ali,da bi želela zavzet mesto njegove mame,saj le ta vloga pripada njej .Jaz se z njim pogovarjam mu kaj svetujem na nevsiljiv način skratka vse je lepo in prav iz te strani zlata sredina .
Sem pa opazila,ko sva šla na sprehod in je opazil avto podoben,ki ga ima njegova mama je malo prebledel in takoj izrazil potrebo,da mora na lulat čeprav je šel pred odhodom od doma kar je bil zelo kratek čas.Ko se je iza vogala prepričal,da ni to njeno vozilo sva šla naprej.To sem kasneje omenila partnerju,ki pa je odvrnil,da njegovo bivšo to ne briga s kom je on…Delno se strinjam ampak ne bi želela,da bi se ob meni počutil nelagodno ali bil v strahu,če naju vidi njegova mama.Danes sem ga peljala na eno stran,ker je pri teti na počitnicah in ga je vprašala : Kaj naj reče,če mama kliče in ga ni tam? Da sem z prijateljem zunaj ji je odvrnil.Vem morala se bom pogovorit z partnerjem,ker se mi zdi neumno,da bi se morala skrivat ali lagat o takih stvareh,ki so normalne in tudi sama nikoli ne posegam v neke sfere starševstva ali vzgoje.
Ko sem partnerja vprašala ali se je z bivšo kaj pogovarjal v tej smeri mi je odgovoril,da se je.Vedno bolj opažam,da se temu izogiba …Slišala pa sem od drugih virov,da njegova bivša še vedno upa,da si bo premislil in se vrnil k njej,čeprav sta že nekaj let narazen.
Kako bi lahko uredila,da bi bili odnosi brez skrivalnic in laži.Sem partnerju predlagala,da se z njo odkrito pogovori in ji,da jasno vedet določene stvari pa vedno isto “saj bom”

Spoštovani,

glede na to, da imata s partnerjevim sinom dober odnos, na to ni kaj dodati. Žal pa se je znašel v zgodbi, v kateri odnos med njegovima ločenima staršema nikakor še ni razmejen in razčiščen. Te nerešene zadeve seveda odmevajo tudi v drugih odnosih.

In tako ste se v tej zgodbi znašli tudi vi. In že sami ste si povsem pravilno odgovorili: »Vem, morala se bom pogovoriti s partnerjem.«

Problem je v tem, ker sta za pogovor potrebna dva, on pa se mu izogiba. Vendar se mi za kakovostno prihodnost vajine zveze prav iskren pogovor zdi bistven. Upam, da ne boste čakali predolgo, češ, saj v vseh drugih zadevah nama gre pa odlično. Dokler v sedanji odnos vdira preteklost na način, kot ste ga opisali, nezadovoljstvo z vaše in frustracija z njegove strani samo rasteta, da ne govorim o otrokovi stiski, ki je nepotrebna in do njega izredno krivična. Če boste torej menili, da želite vložiti energijo v partnersko terapijo, vama jo toplo priporočam.

Lepo pozdravljeni,

Hvala za odgovor,se strinjam s tem kar ste mi odgovorili.Sem mu prebrala vaš pogled na opisano stanje in v odgovor dobila: Vsi ste najbolj pametni itd.Priznam,da sem imela napačno predstavo o tej zvezi in,da ni samo pomembno,če te otrok sprejme ampak tudi vse ostalo kar sodi zraven.
Postajam nejevoljna in po pravici povedano ne vem,če bom še vstrajala …Je bil zdaj pri nama njegov sin na kratkih počitnicah in vse je bilo prilagojeno njemu od tega kaj bomo jedli in počeli.Mene kot,da me ni zraven ….Ne tekmujem z njegovim otrokom ampak se mi zdi,da mu želi v vsem ustreči kot bi imel slabo vest,ker z njegovo mamo nista v enakovrednem položaju za njegovo skrb.Sam svojega očeta ni poznal čeprav ve kdo je ampak stikov ni z njim nikoli imel,zato sem prepričana,da je to posledica,ki izvira iz tega področja npr.moj oče zame ni skrbel,zato se bom jaz potrudil za svojega otroka,da mu omogočim vse česar sam nisem bil deležen ,s tem ni nič narobe ampak se mi zdi,da mu želi prihranit bolečo izkušnjo,ki se je njemu pripetila na napačen način.Jaz imam odraslega otroka,ki je precej bolj samostojna zato nekako stvari drugače vidim in jih občutim in sva v zelo različnem položaju zaradi tega.Šel bi npr.v tem času na morje saj bo tudi njegov sin zdaj odsoten itd.skratka ogromno je še nekih stvari,ki so mi dale za mislit. …