Ločitev in strah za otroka

Pozdravljeni.
Pišem, ker je pred mano pomembna odločitev, in potrebujem nasvet.
Sem poročena, s partnerjem imava enoletnega otroka. Razlike med nama so čedalje večje in življenje s partnerjem postaja nevzdržno. Najina situacija je zelo specifična in poleg finančnih težav, ki jih imava, se do mene vede zelo nespoštljivo. Živim pod psihičnim pritiskom in počutim se, kot da me izsiljuje.
Zadnji primer je, da že nekaj let ni videl svoje matere, in letos jo mora obiskati. Ker mora skrbeti za našo družino (jaz sem trenutno brezposelna) krivi mene, če to ne bo mogoče. Rekel je, da če je ne bo videl, da ne bo čutil več življenja, in da ga potem ne zanima, če ne bo več delal in kako bo naša družina preživela.
Vedno obvelja njegova beseda, večkrat mi med pogovorom reče naj utihnem, me daje v nič, rekel mi je tudi, da nisem vredna, da obiščem njegove družine, in še druge stvari. Že od vsega začetka najinega razmerja me poskuša spremeniti in pravi, da bo iz mene naredil žensko.
Ne želim več tako živeti in vem, da si ne zaslužim, da nekdo z menoj tako ravna.
Partnerju sem že omenila, da se želim ločiti in je odgovoril, naj mu dam otroka, podpišem papir zanj in se potem ubijem.
Najbolj me skrbi kako bo z najinim otrokom. Bojim se, da bi ga ugrabil in odpeljal nekam, kjer ga ne bi več videla. Partner ni evropski državljan. Za letos načrtuje obisk svoje družine v tujini, vendar ne vem, kako se bo to odvilo. Jaz ne želim iti, vendar mu samemu tudi ne zaupam otroka! (Kje bo otrok, ko bo on obiskoval svoje sorodnike in se veselil s prijatelji?)
Kako naj to izpeljem?!
Ali lahko dobim polno skrbništvo nad otrokom? Ne želim, da otrok živi z njim!

Spoštovani,

da ste se zaljubili v človeka, s katerim zdaj doživljate takšno razhajanje, se z njim tudi poročili in ustvarili družino, ima korenine, ki segajo daleč v preteklost, veliko dlje od vajinega prvega srečanja. »Že od vsega začetka najinega razmerja me poskuša spremeniti in pravi, da bo iz mene naredil žensko,« pišete. Zato je z mojega gledišča prvo vprašanje: Kaj je tisto v vas, kar vas je tako močno zvezalo ravno s takšnim moškim? Potem pa: brezposelni ste; ali imate socialno mrežo, na katero se lahko oprete, sorodnike, prijatelje, kako vam kaže glede plačljivega dela (služba ni edini vir zaslužka)? Kam lahko greste, ali ste zmožni materialno sami poskrbeti zase in za otroka? Imate kratko- in dolgoročen načrt, kako se finančno osamosvojiti?

Pravite, da je vaša situacija specifična, tako da lahko o tem, kaj konkretno to pomeni, lahko le ugibamo. Kot verjetno veste tudi sami, pa je tudi med slovenskimi starši, ki se razhajajo, veliko težav in sporov prav glede skrbništva nad otroki. Prvo, kar vam svetujem, je pravna pomoč na PIC-u (www.pic.si), da dobite začetne informacije in dobite sogovornika, ki mu/ji boste lahko zaupali tudi konkretno specifiko svoje situacije in vas bo lahko napotila naprej.

Obenem pa vidim pot iz vašega položaja – ki bo morda pot iz te zveze, morda pa pot v znosnejše partnersko življenje – da bo močno zaznamovana s spoznavanjem sebe ali natančneje povedano, bolje ko boste raziskali svoje notranje svetove in jih v celoti sprejeli, bolje boste na tej poti napredovali. Mogoče se boste želeli pridružiti kaki skupini za ženske, ki želijo delati na sebi, se spoznavati, deliti svoje zgodbe, se med seboj podpreti in se učiti postavljanja zase. Naši terapevtski centri (http://zdt.si/clanstvo_izobrazevanje_in_nazivi/terapevti_in_terapevtski_centri) so povsod po Sloveniji, če boste želeli, boste gotovo našli kaj zase. Lahko pa za več informacij pokličete tudi mene.

Srečno in lepo pozdravljeni,