Najdi forum

Mož ne govori z otrokoma

Lepo prosim za vaše mnenje: doma imamo dva najstnika: hči 18 let in sina 15 let. Z možem imam stalno težave, ker ima pogosta nihanja razpoloženja, največkrat gleda na stvari negativno ali pa je povsem pasiven v smislu, da samo gleda televizijo in ne počne nič. Težave v družini so se pojavile, ko je prišla hči v puberteto. Do takrat sta imela hči in mož še kar normalen odnos. Potem mu je večkrat kaj ugovarjala in on se je začel obnašati do nje v smislu, da je nemogoča ter, da noče več imeti nič več z njo. To izgleda tako, da se od takrat praktično ne pogovarja nič več z njo, ko je v istem prostoru se obnaša, kot, da je ne vidi. Sedaj je isto začel početi s sinom, do katerega se je do sedaj normalno obnašal. Ne govori več z njim, saj pravi, da mu nima kaj povedati ter, da nima smisla.
Po njegovem sta otroka sama kriva za to, ker so do njega ne obnašata v redu (v smislu, da bi morala onadva govoriti z njim prva, mu vse povedati, ga spraševati za nasvet, če sta na telefonu ali računalniku ali imata v avtu slušalke je užaljen). Naj povem, da sta otroka v šoli v redu, hči je odličnjakinja v gimnaziji, pa tudi sinu ne gre slabo. Nista težavna, obnašata se najstniškim letom primerno, ne pijeta in ne kadita. Mene vse to zelo teži, saj ne vem več kaj naj naredim. Z možem sem se skušala neštetokrat pogovoriti, a ne pomaga nič. Vztraja pri svojem, pri tem običajno pride do izbruha jeze z njegove strani ali pa trmoglavi (molči, ne odgovarja), praktično se ne da normalno pogovarjati z njim. So obdobja, ko je skoraj v redu, potem pa pride nekaj, kjer najde neko napakico in je že vse spet narobe. Vse skupaj izgleda tako, da , ko pride sin iz šole, kjer je cel teden v dijaškem domu, ga niti ne pogleda, ko pride skozi vrata. Ali pa sedimo za mizo pri kosilu in ju ne pogleda in ne spregovori niti ene besede z njima. S sinom se tudi nič ne ukvarja v smislu, da bi mu pokazal kakšna moška opravila.

Kaj naj storim, saj me to , da sta otroka prikrajšana za očeta, zelo boli? Vse bolj sem prepričana, da ima on neko psihično težavo, a noče niti slišati o tem. Hoče me celo prepričati, da jaz dramatiziram ter, da je tako, kot je čisto v redu, da ne more drugače.

Spoštovana,

ne samo, da sta otroka prikrajšana za očeta, ampak je oče fizično tu, vendar jima je z besedami in vedenjem jasno pokazal in jima kaže, da ne želi z njima imeti nič, ker nima smisla, to pa vam utemeljuje z dvema precej kontradiktornima odgovora: da ne more drugače, IN ZATO MORA BITI tako, kot je, čisto v redu. Zaradi nečesa nerazrešenega v preteklosti se je v svojem čustvenem razvoju nekje ustavil in odraščanje otrok mu je odprlo nekaj nezaceljenega. Namesto da bi bil kos vlogi očeta najstnikov, je obtičal v vlogi trmastega otroka, okoli katerega je treba hoditi po prstih – pa tudi to nič ne pomaga. Verjamem, da bi psihoterapija pomagala, gotovo bi kazalo razmisliti tudi o tem, da bi s psihiatrom preveril, na kaj kažejo razpoloženjska nihanja s prevladujočimi občutki negativnosti in nesmiselnosti. Kajti toliko je rešitev, on pa jih »ne sme« uporabiti. Katerim davnim vzorcem služi to vedenje, ki uničuje njegovo zadovoljstvo, očetovstvo in partnerstvo?

Znašli ste se v nezavidljivem položaju žene in matere v družini, v kateri se vse vrti okoli nefunkcionalnega očeta. Da bi šel preverit svoje psihične težave in jih s strokovno pomočjo rešil, na to nimate vpliva. Izzivam vas: ali ste zmožni prenehati s prošnjami, zahtevami, razlagami, kakršne navajate? Naj so še tako upravičene, doslej niso zalegle in zanesljivo tudi v prihodnje ne bodo, poleg tega vam to vrtenje v krogu načenja živce in jemlje energijo. Ali ste že pripravljeni usmeriti to energijo v kaj bolj konstruktivnega?

Če bi bila na vašem mestu, bi uporabila psihoterapijo, da ob objektivnem, empatičnem in strokovnem sogovorniku preverim svoja razmišljanja in sklepanja ter poiščem pot naprej. Verjemite, veliko neizkoriščenih zalog imate še, vsekakor pa morate kreniti v drugo smer, in rešitev se bo pokazala.

Vse dobro in srečno!

Jana Lavtižar, spec. ZDT, zakonska in družinska terapevtka I [email protected] I 040/523-787 I www.janalavtizar.com

Marjanca 55 in Jana Lavtižar,
tudi sama imam enak problem. Ko so otroci prešli v puberteto oz. postali “naporni”
je mož enostavno nehal komunicirati z njimi. Vem, da jim dela veliko škodo, a ga ne
morem pregovoriti, da bi se zamislil nad svojim obnašanjem. Kako naprej?
Vsa vzgoja, dobra ali slaba, je na meni. Krivico dela tudi meni.

nova
Uredništvo priporoča

Enak problem imam, ne vem kako naprej. Če kaj reče otrokoma, neve se pogovarjat,samo zna kričati, groziti otoku. Noce iti psihijatru, noce zdravila, nič. Starejsi otrok ima raka in se zdravi, stresi mu niso potrebni,ampak moz vedno isce neki da bi se kregal z vsemi trije. Rabim informacijo, ce se lociva, kaksne pravice imam, delam za minimalno placo in smo najamnici? Otroci so stari 17 in 14 let.

In povezano s nekomunikacijo je tudi to, da za njiju noče prispevati denarja. Eden je dijak, eden študent. Kako lahko dosežem, da bi prispeval denar? Pravi, da sta polnoletna,da naj gresta delat. Ampak vseeno se še šolata. Mož je grozen manipulator, mojster sprevračanja besed. Vse obrne sebi v prid.

New Report

Close