Najdi forum

37 let – pa še vedno samski :(

Zdravo vsem! 🙂

Ne pišem zato, da bi jamral, se smilil samemu sebi ali kakorkoli. Vendar malce se mi že doooolgo tole samsko življenje vleče ko ena jara kača in morda se mi vseeno kdo pridruži pri klepetu in mi poda kak pameten nasvet. Pred cca 4 leti sem se razšel z dolgoletno partnerico in sedaj sem sam – sam – ne osamljen.
Vem in poslušam o tem, da naj uživam življenje, naj se imam rad, naj grem tja in tja, naj se družim, športam, naj grem na ta in oni zmenkarski portal, da naj ne sedim doma, naj grem v naravo, imam kak hobi, grem v družbo, bla bla bla…. To vse delam in vse mi gre dobro od rok 🙂 Poleg tega poslušam, da so danes pač taki časi, da se je starost oz. dozorelost zvišala, da je težko kako fajn punco spoznat, da so (pre)dobre in poštene itak že oženjene, da je veeeeeliko punc samskih, itd.
Tudi službo imam, sem kar izobražen in se glih nimam za bebota 😉 sam znam poskrbet za svojo ri…! Nisem pa milijonar!
Poleg tega, tudi kako punco povabim na kako drinko, ampak po doooolgem čveku npr. na FB-ju ali kje drugje se potem preprosto zgleda premisli in ne gre oz. vsak teden pravi da greva drugi teden, no in tako dalje….
Ali ima še kdo kako podobno izkušnjo, kak nasvet, kak predlog?
Lp!

Spoštovani,

ne bom vam na dolgo in široko solila pameti, ker očitno delate vse »prav«, obenem pa tudi niste obupani, samo malo neumno se vam že zdi vse skupaj. In mogoče vas vsaj malo tudi že skrbi. Radovedna sem, kaj pravzaprav želite od dvojine. Partnerstvo? Zaljubljenost? Družino? Vse troje? Kaj četrtega?

Po mojih izkušnjah ni nič nenavadnega, da se človek sredi tridesetih znajde v nekakšni krizi med mladimi in srednjimi leti. Biološka ura ne tiktaka samo ženskam, ampak po svoje tudi moškim. Prepričana sem, da ste si v teh štirih ali pa vsaj v zadnjih dveh letih postavili veliko vprašanj, ne vem pa, ali ste si na vsa zadovoljivo odgovorili. (Da ne govorim o tem, kako »pomagajo« razne splošne ugotovitve, kot ste jih zgoraj navedli. Saj veste: največja laž je statistika.) Morda boste našli odgovore prav tule, mogoče pa se boste podali globlje in dlje. V svojih odgovorih velikokrat svetujem pogovor s terapevtom. Tudi vam bi ga – s poudarkom na »pogovoru«. Terapevta namreč v vašem primeru vidim kot izkušenega sogovornika, ki zna predvsem postavljati taka vprašanja, da vam pomaga razmišljati.

Srečno in lep pozdrav,

Jana Lavtižar, spec. ZDT, zakonska in družinska terapevtka I [email protected] I 040/523-787 I www.janalavtizar.com

New Report

Close