
Spoštovani!
Na Vas se obračam, saj sem resnično izgubljena in ne vem kako naprej. S partnerjem imava več kot tri leta trajajočo zvezo, s katero sva začela pri 17 letih. Spoznala sva se v šoli, ko sem sama bila v drugi zvezi, ki me je dušila in uničila sem samo sebe. Takratnji partner me čustveno povsem izrabil. Dopustila sem si stvari, ki jih dopusti le mlada bajstnica, še nedoraslo dekle, na "slepo zaljubljeno" Od takrat je moj zdajšni partner moj prijatelj in 2 leti preden sva začela je bil moja simpatija, jaz pa njegova. Torej zaljubljenost traja že skoraj 6 let.
Moj partner je čisto nasprotje. Sprejel me je s vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Šla sva že skoz pekel in nazaj. Skupaj sva prebrodila rane iz preteklosti, si pomagava skoz vse, bil je moja rama na pogrebih obeh staršev, jaz pa tudi njemu pomagam skoz vse stiske, vsaj trudim se. Oba sva namreč otroka nestabilnih družin. Po treh letih se je spremenil le na bolje, prav tako jaz. Osebnostno rasteva in se skušava izpolnjevati. Imela sva kup težav katere sproti rešujeva. Po treh letih mi še vedno izkazuje naklonjenost, je nežen in ljubezniv ter se bori za naju. Tudi sama sem marsikaj spremenila v prid zvezi, sem ponosna, saj je navsezadnje pripomoglo tudi k moji osebni rasti. Oba sva imela težko preteklost in ponosna sva, da si pomagava in skupaj rasteva.
Večino Imava ljubeč odnos in si 100% zaupava, poznava vse skrivnosti en drugega in sva najboljša prijatelja.
Kljub temu, da ne sme hodit več k meni, (zaradi svojcev) in da me njegovi ne sprejmejo,sva ohranila trden odnos. In se prilagajava.
Imava pa en konkreten problem. PREPIRI. Prepiri pri nama so ( kljub temu, da si 100% zaupava, nimava skrivnosti, imava zdrav odnos in obilo ljubezni, spolnost je odlična) res HUDI. Že na zelo psihični in dva krat so bili celo na fizični ravni. Težava je, da sva si res izredno podobna, imava podoben način pogleda na svet, podoben način reakcij, prepiranja, vzipljivosti... Večinoma se ne kregava zaradi stvari, ki bi bile resne, za moje pojme se zaradi brezveznih stvari.
Dovolj je nepravilen ton, napačna beseda in se kregava izven normale... Kako se znebit starih zamer in očitanj, ki dušijo zvezo?
Ob vsakem prepiru iščeva krivca in s prstom kaževa en na drugega, v resnici si pa ne želima zmagati in prizadeti drug drugega.
Včasih sama ne razumem kaj mi skuša povedati, dojamem , da me za nekaj krivi, pa sva že tam. Problem je ker se poslušava, a ne slišiva. A v tisti situaciji povsem izgubiva glavo, vidiva stanje resneje kot je...
Dejansko imava 100x hujše prepiri kot so dejansko težave. Ljubim ga s celim srcem, on pa mene zato sva oba hitro prizadeta in naju hitro skrbi.
Tri mesece se že skoz kregava, saj je izgubil delo, doma so odnosi napeti, je zelo vzkipljiv in pred dnevi je prišlo do tega, da mi je stisnil klofuto. Priznam, ni vedel kako drugače, nanj sem kričala sred ceste, živci so mi čisto popustili, bilo ga je sram in ni mi želel škodovat, le utišat me je želel, ko me ni šlo.
Tudi jaz sem ga par krat udarila in menim, da so stvari ušle izven kontrole. Ko se skregava se kregava po najmanj 1-3 uri, ponavadi čez ves dan včasih celo noč... Vem, da to sploh ni prav in rada bi se spremenila, pripravljena sva oba. A ne veva kako.
Sva kot ista osebnost, zelo podobna in tako hitro vzkipiva.
Načeloma sva zvest par, ki se trudi boriti in prebroditi vse krize.
Dušijo naju ti prepiri.
Kako v jezi, užaljenosti, strahu ohraniti notranji mir in zdrav odnos?
Lepo prosim pomagajte mi.
Ljubim ga in tole stanje me duši in ubija.
Hvala
Na Vas se obračam, saj sem resnično izgubljena in ne vem kako naprej. S partnerjem imava več kot tri leta trajajočo zvezo, s katero sva začela pri 17 letih. Spoznala sva se v šoli, ko sem sama bila v drugi zvezi, ki me je dušila in uničila sem samo sebe. Takratnji partner me čustveno povsem izrabil. Dopustila sem si stvari, ki jih dopusti le mlada bajstnica, še nedoraslo dekle, na "slepo zaljubljeno" Od takrat je moj zdajšni partner moj prijatelj in 2 leti preden sva začela je bil moja simpatija, jaz pa njegova. Torej zaljubljenost traja že skoraj 6 let.
Moj partner je čisto nasprotje. Sprejel me je s vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Šla sva že skoz pekel in nazaj. Skupaj sva prebrodila rane iz preteklosti, si pomagava skoz vse, bil je moja rama na pogrebih obeh staršev, jaz pa tudi njemu pomagam skoz vse stiske, vsaj trudim se. Oba sva namreč otroka nestabilnih družin. Po treh letih se je spremenil le na bolje, prav tako jaz. Osebnostno rasteva in se skušava izpolnjevati. Imela sva kup težav katere sproti rešujeva. Po treh letih mi še vedno izkazuje naklonjenost, je nežen in ljubezniv ter se bori za naju. Tudi sama sem marsikaj spremenila v prid zvezi, sem ponosna, saj je navsezadnje pripomoglo tudi k moji osebni rasti. Oba sva imela težko preteklost in ponosna sva, da si pomagava in skupaj rasteva.
Večino Imava ljubeč odnos in si 100% zaupava, poznava vse skrivnosti en drugega in sva najboljša prijatelja.
Kljub temu, da ne sme hodit več k meni, (zaradi svojcev) in da me njegovi ne sprejmejo,sva ohranila trden odnos. In se prilagajava.
Imava pa en konkreten problem. PREPIRI. Prepiri pri nama so ( kljub temu, da si 100% zaupava, nimava skrivnosti, imava zdrav odnos in obilo ljubezni, spolnost je odlična) res HUDI. Že na zelo psihični in dva krat so bili celo na fizični ravni. Težava je, da sva si res izredno podobna, imava podoben način pogleda na svet, podoben način reakcij, prepiranja, vzipljivosti... Večinoma se ne kregava zaradi stvari, ki bi bile resne, za moje pojme se zaradi brezveznih stvari.
Dovolj je nepravilen ton, napačna beseda in se kregava izven normale... Kako se znebit starih zamer in očitanj, ki dušijo zvezo?
Ob vsakem prepiru iščeva krivca in s prstom kaževa en na drugega, v resnici si pa ne želima zmagati in prizadeti drug drugega.
Včasih sama ne razumem kaj mi skuša povedati, dojamem , da me za nekaj krivi, pa sva že tam. Problem je ker se poslušava, a ne slišiva. A v tisti situaciji povsem izgubiva glavo, vidiva stanje resneje kot je...
Dejansko imava 100x hujše prepiri kot so dejansko težave. Ljubim ga s celim srcem, on pa mene zato sva oba hitro prizadeta in naju hitro skrbi.
Tri mesece se že skoz kregava, saj je izgubil delo, doma so odnosi napeti, je zelo vzkipljiv in pred dnevi je prišlo do tega, da mi je stisnil klofuto. Priznam, ni vedel kako drugače, nanj sem kričala sred ceste, živci so mi čisto popustili, bilo ga je sram in ni mi želel škodovat, le utišat me je želel, ko me ni šlo.
Tudi jaz sem ga par krat udarila in menim, da so stvari ušle izven kontrole. Ko se skregava se kregava po najmanj 1-3 uri, ponavadi čez ves dan včasih celo noč... Vem, da to sploh ni prav in rada bi se spremenila, pripravljena sva oba. A ne veva kako.
Sva kot ista osebnost, zelo podobna in tako hitro vzkipiva.
Načeloma sva zvest par, ki se trudi boriti in prebroditi vse krize.
Dušijo naju ti prepiri.
Kako v jezi, užaljenosti, strahu ohraniti notranji mir in zdrav odnos?
Lepo prosim pomagajte mi.
Ljubim ga in tole stanje me duši in ubija.
Hvala