Najdi forum

mož me ne vzburja

Pozdravljeni!

Z možem imava težavo. Veliko se pogovarjava o tem, mož je predlagal, da naj pišem na forum, ker skupaj ne veva več kaj še naj narediva. Razmišljava tudi o terapevtu ali sexologu, a bi rada tudi slišala nekaj življenjskih izkušenj od sotrpinov. Imava občutek kot da imava edina take težave, pa verjetno je še kdo, ki ima podobne težave.

Naj vam prvo povem nekaj o nama, da razumete ozadje. Skupaj sva že 9let, imava dva otroka, 4let in 1leto. Mož je star 35let, jaz pa 29. Prve 4-5let je najina spolnost bila čudovita, veliko sva eksperimantirala, blazno me je privlačil. Po prvem porodu je moj libido upadel, in spolni odnosi so mi bili rahlo odveč, kar bi naj bilo tudi pogosto pri večini parov….saj me je tudi otrok precej zaposloval, pač ni več časa za spontani sex kot prej, sex imaš ko je prilika. Ko je prvi otrok zrastel nekoliko, sva čez čas nekako vzpostavila nazaj spolno življenje, čeprav spolnost ni bila več tako ‘dobra’ kot je bila pred porodom. Ampak sem se sprijaznila. Zaradi težav z vzburjanjem pri meni, sva več časa vlagala v predigro, uporabljati sva začela tudi vibrator zame in gledanje porničev za podžiganje in na novo eksperimentirala. To sem sprejela in je pomagalo. Sedaj po drugem porodu je bilo tudi kar težko, vedno premalo časa, libido mi je upadel, sem pač sprejela, spontani sex je težek, saj lahko šele ko otroci spijo, ali pa tudi to ne, ker velik problem je tudi ker mož dela, in jaz in delava v ločenih izmenah, čez teden se praktično ne vidiva, tako da živiva za vikende, a so takrat otroci cel čas nekje okoli, ne spita več čez dan, tako da je težko. Imava velik problem s tem, da zelo težko najdeva varstvo, ko pa moža prosim, če bi plačala koga da bi bila malo zase, pa pravi da ne, ker ne zaupa tujcem.

Sedaj že nekaj časa, če precej mesecev, začelo se je tam Junija 2016, imam problem, da sem se zelo odtujila od moža, takrat je sprejel neko honorarno delo, in se nisva videla tudi več dni, rotila sem ga naj neha, a je vztrajal v tem do jeseni. Nekateri pravijo, da si pol bolj željen drugega če se dolgo ne vidiš, meni to ni nič pomagalo, da bi se lažje vzburjala, kvečjemu hujše je bilo. Od takrat sem se res težko vzburila ob njem, objemi, poljubi mišljeni kot predigra so mi bili odveč, nenehno sem ga morala popravljati kako naj me poljublja, to je delal za moj okus preveč grobo, božal me je skorja tako kot da bi me udaril, sklepala sem ker sva zelo malo skupaj bila, izgleda, da nima več občutka za nič. V prsi me celo ugrizne in me boli. Spolnost niti malo ni podobna temu kar je bila včasih. V samem aktu torej, ko ima svoj ud v meni, uživam nekoliko samo ko sem jaz zgoraj, da mi vsaj pride, a ko je na meni, mi ne ugaja ali pa celo boli. Dotiki so zelo čudni. Naj povem, da mož na pogled se mi zdi privlačen, ampak jaz se ne vzburim ob njem da bi lahko uživala v sexu. Pred 2.mesecema, pa sem začela med seksom fantazirati o drugih moških, glede na to da mi je mož privlačen, ne vzburja me misel na druge zato ker izgledajo boljše kot mož, ampak ker je to nekaj kar me draži, vznemirja, kar mi je pomagalo, da se lažje vzburim. Se pa počutim po drugi strani grozno zaradi tega. Možu sem to takrat takoj povedala, iz začetnega šoka je sledilo odobravanje, saj si želi da v spolnosti uživam, pravi da čeprav si moram pomagati z mislimi na druge moške, dokler je njegov ud tisti, ki ima edini vstop v mojo nožnico in je on edini ki se me dotika. Takoj sva uvedla tudi noč za zmenek ob sobotah zvečer, s tem ni mišljeno, da nujno greva od doma, se pa trudiva tudi to, ampak da se striktno posvečava en drugemu nekaj ur, da se učiva božati, poljubljati, se pogovarjava o željah, sanjah, ki jih imava, se smejeva itd. zaenkrat pri meni po več tednih ni vrnilo občutka lažjega vzburjanja ob možu, objemi , poljubi postajajo znosni, to pa je vse, vsaj zaenkrat kaj se tiče spolnosti, za samo zvezo kot par, ki se ljubi pa je blagodejno. Še vedno se vzburim samo ob gledanju porničev ali misli na drugega. Nikakor ga ne bi želela zapustiti, ker ga ljubim, varala ga nikoli ne bi. A spolnost imava “na psu”‘, če se lahko tako izrazim. Ne morem se sprijazniti s tem, da bo to od zdaj naprej ostalo, kaj se tiče spolnosti v takem slabem stanju, ker sem še zelo mlada.

Kaj bi lahko še naredila? Kakšne nasvete še lahko preizkusiva?

Hvala in lep pozdrav!

Spoštovana Mamorijan!

Opisujete vajino spolno življenje, ki po začetnem obdobju zaljubljenosti, spoznavanja, vznemirjenosti in privlačnosti kar same po sebi (torej, da vama ni bilo potrebno nič narediti zato, da se je pojavila), postaja z leti skupnega življenja bolj umirjena, manj strastna in morda celo rutinska. Poleg nujnega časa in energije za ukvarjanje z majhnimi otroki in njihovo stalno prisotnostjo, službenih in gospodinjskih obveznosti, je priložnosti in motiviranosti za spolne odnose bistveno manj kot jih je bilo v obdobju samskosti in zaljubljenosti, kar vse je zelo normalno.

Sicer niste napisali kako imata razdeljena vsa ukvarjanja in skrbi za otroka, gospodinjska opravila in koliko pomoči in opore partnerja ste deležni. Torej če morda doživljate, da je velika večina stvari na vas ali imate občutek, da je ta obremenitev sorazmerno porazdeljena in si oba pomagata? Se lahko pogovarjata o svojih čustvih, o tem kaj doživljata drug ob drugem, o jezi, strahovih, prizadetosti, užaljenosti…? Koliko lahko razumeta vsak sebe in drug drugega?Pomembno bi bilo “razširiti sliko” vajinih odnosov na še vsa druga področja. Kako zgledajo vajini konflikti in kako jih rešujeta? Koliko zadovoljstva, razumljenosti in sodelovanja zmoreta podeliti ali vaju to razdvaja? Nadalje se odpirajo nove dimenzije pogovorov, ki pa naj ne bi ostajali samo na prvi, jaz jo imenujem»tehnični« ravni, pač pa globlje – kdo sem, kaj čutim, kako mi je, kaj prinašam v odnos. Govorim torej o spoznavanju sebe in partnerja, o osebnosti rasti in preseganju nečesa težkega in bolečega pri sebi, kar si želiva dograditi.

Vprašanje, ko »zašteka« spolnost, namreč ni kakšne nove tehnike in prijeme naj na telesni ravni še poskusiva, pač pa je morda za koga presenetljivo, v resnici pa temeljno, da je potrebno začeti graditi odnos. Spolnost je namreč samo nova arena medsebojnega odnosa, ki na še globlji ravni pokaže kje čustveno sva in kaj se nama dogaja. Če se na čustveni ravni še lahko »prinašamo okrog« in si nočemo priznati dejstva, pa telo ne laže. Nekaj »ne štima«. In tako nas težave v spolnosti »silijo« k razreševanju odnosa. Seveda če si to priznamo in smo pripravljeni vzeti sebe in svoje telo resno. Sicer pa lahko iščemo vedno neke nove dražljaje in stimulacije, ki pa nikoli ne bodo pripeljali do trajne rešitve, saj v tem ni odnosa.

Že tekom vajinega utečenega spolnega življenja ste začeli opažati, da sami spolni odnosi postajajo rutinirani in da se zmanjšuje vaša želja po spolni intimnosti. Telo vam je skušalo nekaj sporočati, vendar sta vse to nekako »odrinila« in ga za nekaj časa še uspela »prelisičiti« z novimi tehnikami, pripomočki, pornografijo ipd. Čez čas je vaše telo spet »spregovorilo« s pomanjkanjem vzburjenosti in spet ste našli nekaj novega, tokrat še drznejšega, torej sanjarjenje o drugih moških, kar pa je v širšem smislu že čustvena prevara. Zato čutite krivdo in vam ni ok, gotovo pa boli in prizadene tudi partnerja.

Vprašanje je kakšne vedno močnejše dražljaje boste morda še potrebovali potem, ko se bo telo spet navadilo na vse to. Samo nakazujem, da se tu sčasoma lahko odpre vprašanje zasvojenosti s spolnostjo in/ali vzburjenjem, morda pa je lahko nekje v ozadju tudi kaka spolna ali druga zloraba. Ne bi vaju hotela kriviti, strašiti ali moralizirati, saj sta vse delala na način kakor sta najbolj vedela in znala, vendar bi vama rada nakazala razmišljanje v globlje smeri. Že sama uporaba pornografije lahko nakazuje na razvrednotenost, ponižanje, sram, izgubo dostojanstva, spoštljivosti in zlorabo kot tako. To vse so stvari, ki bi jih bilo zelo priporočljivo raziskati s strokovno terapevtsko pomočjo.

Verjamem, da vaju stiska na področju spolnosti vedno bolj skrbi, žalosti in odtujuje ter verjetno spravlja v občutke razočaranja, jeze, sramu, nemoči, obupovanja… Pomembno bo začeti resno jemati stvari, ki vam/a niso ok in iskreno povedati kako vam je, da vas nekaj npr. boli, da se vam upira, gnusi… Pomembno bi bilo izvedeti kaj doživlja partner in kako odreagira on, koliko stvari morda poveže s sabo, koliko se obremenjuje on, ga vaš odziv jezi, prizadene, prestraši… ali pa vas že zmore v tem tudi slišati, razumeti,… prenehati, spremeniti način…? Torej koliko je lahko kdo v stiku s sabo in obenem skuša upoštevati drugega oz. koliko ravnovesja med sabo in drugim si v pogovoru že lahko dasta. Običajno se zgodi, da se partnerja v tem zgubita, da sta vsak v nekem svojem svetu, da nekdo preveč (ali pa premalo) razume drugega in premalo (ali pa preveč) sebe in da se v resnici sploh še ne zmoreta povezati.

Spolnost in medsebojna intima/bližina (ki pa vključuje več kot zgolj spolne odnose) je zelo ranljivo področje, ki pa na nek način kliče k raziskovanju vajinega medsebojnega odnosa, k ugotavljanju kaj vaju je (na nezavedni ravni) pripeljalo skupaj, kaj vaju povezuje in kaj razdvaja, kako in na kakšen način se trudita pokazati nežnost in pripadnost drug drugemu (tudi čez dan ali ko spolni odnosi niso možni), kako pa je z odtujenostjo, praznino, čustveno osamljenostjo in ostajanjem vsak v svojem svetu…Pri tem lahko ne dovolj nežni in ne dovolj sočutni dotiki prej odbijajo in zlorabljajo kot pripomorejo k izboljšanju odnosa.

Vse dobro vama želim. In kar pogumno. Zagotovo nista edina,ki se vama dogajajo težave v spolnosti. Ni pa najlažje spregovoriti o vsem tem. Prvi pogumni korak sta že storila. Naslednji so že lažji.

Jerneja Dimec Bratina, spec.zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska terapevtka NOVO UPANJE, individualne,zakonske in družinske terapije in izobraževanje, Goriška cesta 17 5270 Ajdovščina 030/235 117 [email protected] www.novoupanje.si Facebook: https://www.facebook.com/terapije.novo.upanje/

Manjka še tehnični del. Raziskave so ugotovile, da se po porodu ali jemanju kontracepcijskih tabletk ženski lahko zgodi, da ji ”zadiši” drug tip moškega[/url].
To je kombinacija Coolidgeovega efekta (na katerega so bolj občutljjive ženske), o katerem sem podrobneje že v drugem forumu Med.over.neta: Tabletka za monogamijo?
In različnosti imunskih sistemov. Evolucijsko gledano bodo otroci ženske, ki jih ima z več različnimi partnerji imeli več možnosti preživetja, kot če jih ima le z enim – se meša le dvoje imunskih sistemov.

Kognitivna disonanca – v vašem dopisu je več trditev, ki se medsebojno izključujejo, zato bi primarni vzrok, poleg potencialno tehničnega – opisanega malce višje, iskal prav v obrazložitvi čustvenih aspektov, ki vam jih je zapisala terapevtka.
Primer: Po eni strani si oba želita seksa, hkrati “mož ne zaupa varstva otrok tujim ljudem”. Če odmislimo, kako bodo otroci hodili v vrtec, šolo (sami “tujci” bodo skrbeli za njih), je tu pomembnejši pomislek: mož namenoma minira vajin prosti čas, da se lahko izogne ukvarjanju drug z drugim. Običajni beg pred odnosi vsebuje: alkoholizem, workoholizem in pretirano ukvarjanje s športom – pač beg. Tudi otroci so pogosto v paru “ščit” pred intimnim odnosom v paru.

Če komunikacije ni, se tudi ne more nadaljevati v seks 🙂

Pornografija
Res ne vem, kaj imajo terapevti takšen rimsko katoliški odnos do pornografije? (Zna biti nujno zahtevani del, da se lahko včlaniš v društvo terapevtov:)
Katoliške dogme so globoko penetrirale naše zahodno življenje.. kar je paradoks, saj so Rimljani, rimska civilizacija imela čisto drugačen odnos (naravnost pornografski – glej Pompeje, umetnost..) do spolnosti, kot njena naslednica – Rimsko katolliška cerkev.

Po drugi strani, če pogledaš navaden akcijski film, bo ženska vloga zreducirana na hud stereotip, ki ni samo žaljiv, temveč tudi “nakazuje na razvrednotenost, ponižanje, sram, izgubo dostojanstva, spoštljivosti in zlorabo kot tako”.
Ampak, noben teh “žaljivih” filmov, ki jih je polno na televizijskih kanalih, ne bo nikoli nosil krivde.. pornografija takoj.

Kot otroke so nas strašili, da nas bodo risanke Tom in Jerry enako razvrednotile… ampak začuda nihče od nas ni šel na igrišče s ponvijo, da bi se tolkli po glavi.. pa tudi prižgane dinamite si nismo tlačili v uho.
Ves čas se nam nekaj “grozi”. Generaciji mojih staršev so grozili, da jih poneumlja radio. Nas je televizija in stripi. Naše otroke internet.
V resnici gre samo za medij prenosa človeške komunikacije in ni za nič “odgovoren” sam po sebi.

Enako pornografija sama ni za nič kriva. Večkrat povedano: ko so vprašali fizika, kako je sodeloval v Manhattenskem projektu, izdelavi atomske bombe, je odgovoril: “Kladivo je čudovit izum, a ne moreš preprečiti, da bi nekdo nekoga z njim ubil.”

Pornografijo lahko zlorabljamo.. kot ljudje zlorabljajo vse ostalo, da bežijo pred odnosi, realnostjo.

V opisu problema te teme, pa ni videti nobenih aspektov zlorabe pornografije. Niti ni govora o pretiravanju, kjer prevelika uporaba desenzibilizira človeka. Npr.: če imaš rad pekoče, moraš dodajati vedno več, da še “kaj čutiš”. Vedno hujše sorte feferonov.
Podobno pretirana uporaba pornografje desenzibilizira – nič te več ne vzburi.

Ko prvič vidiš nekaj erotičnega, pornografskega – je ravno obratno, te takoj vzburi.. saj nagovori tako Coolidgeov efekt, kot voyaerizem, interes.. in seveda samo evolucijsko seksualno zanimanje, ki je v vseh živih bitjih (z izjemo aseksualnih – kar pa vi niste).

Pornografija pa ponavadi prikazuje tisto, česar v resnici nimamo. Tako kot ne vozimo akcijsko po dveh kolesih avtomobila v službi.. se nam tudi pornografske stvari v resnici ne dogajajo. Gledamo jih prav zato, ker so “cirkuško” zanimive. Sami seveda nismo Kamasutra virtuozi, nimamo lezbične predigre, niti ne hodimo redno na orgije.
Je pa udobno fantazirati, da to lahko.

V Vikotrijanski dobi je bila največja grožnja ženska, ki bere (knjigo). Moške je spravljala v nelagodnost, ker niso vedeli, kaj si “misli”. Zato so hoteli prepovedati knjige, češ da poneumlja in razvrednoti žensko.. ji vzbuja “nečiste misli”.
Pa čeprav so itak trdili, da seksualnost ženske ne zanima in niso sposobne orgazma (ko so šli k prostitutkam, so pa slednjega vseeno zahtevali).

Del te Viktorijanske patriarhalne mislenosti očitno še danes vstraja, skupaj z rimsko katoliškimi dogmami in nam popolnoma zgrešeno popredalčka svet okoli nas.

De omnibus disputandum..
nova
Uredništvo priporoča

Pozdravljeni, tako avtorica kot gospa Dimec Bratina.

Ne morem si kaj, da se ne bi obregnila ob (krščansko?) moraliziranje, ki veje iz vašega odgovora, gospa Dimec Bratina.

Od kdaj pa je slabo, ponižujoče in nemoralno, kar se partnerja med seboj dogovorita, da jima v intimi ustreza? Ni lepšega in bolj osvobajajočega odnosa od odnosa dveh, ki si zaupata tudi najbolj intimne želje in se potrudita, da jih drug drugemu uresničita (do svojih osebnih meja, seveda) in v tem uživata.
Je res poudarjanje, da “Že sama uporaba pornografije lahko nakazuje na razvrednotenost, ponižanje, sram, izgubo dostojanstva, spoštljivosti in zlorabo kot tako,”
a) to, kar se vam zdi, da avtorica teme v tem trenutku potrebuje?
b) objektivno mnenje strokovnjaka, podkrepljeno z znanostjo? Če bi bilo to res, potem bi bili skoraj vsi ljudje na tem svetu deležni ponižanj, zlorab, bili razvrednoteni in brez dostojanstva …

In od kdaj je erotično sanjarjenje o drugem čustvena prevara? Če mi je vroče, ko pomislim na seksi izklesano telo sosedovega mladca, s tem čustveno varam partnerja? Resno? Naj si iztaknem oči – morda imate kakšno drugo metodo izganjanja ‘grešnih’ misli?

Kakšna neumnost.

Glede tvojih težav, draga avtorica, pa – res mi je žal, da si v taki zagati. Sem tvojih let in si niti sne znam predstavljati, kako ti mora biti hudo.

V marsičem se sicer tudi strinjam z gospo terapevtko – spolnost verjetno ni edino področje, kjer se vama zatika, ali pač? Ne razumem recimo, kako si mož še vedno dovoli biti tako grob, če ve, da ti ne prija. Kako pa komunicirata izven spolnosti? Si ti glavni motor gospodinjstva in otrok ali v tem sodelujeta? Te posluša, se z njim da pogovarjat?
Zdi se mi tudi zelo čudno, da je prej v postelji znal biti nežen, zdaj pa ne zna več – se mu morda več ne ljubi truditi, te ima za samoumevno?

Samo razmišljam na glas … občutek imam, da je nekje neka velika težava in da so težave v spolnosti samo njen simptom.

Srečno in oglasi se še kaj …


Sama uporaba pornografije pač ne. Glede na dostopne statistike bi lahko (skoraj) enako upravičeno trdili, da že samo dejstvo, da je v zvezi z nekom, lahko nakazuje na “na razvrednotenost, ponižanje, sram, izgubo dostojanstva, spoštljivosti in zlorabo kot tako.”

http://www.huffingtonpost.com/2013/05/03/internet-porn-stats_n_3187682.html
http://www.sagu.edu/thoughthub/pornography-statistics-who-uses-pornography

Sicer pa je Volk lepo napisal.

Pozdravljena,

v bistvu se strinjam z vsem, kar je napisala terapevtka, razen z delom, ki so ga izpostavili že moji predhodniki – čeprav stvari niso črno-bele in lahko zatekanje v pornografijo v resnici postane to, pred čimer svari terapevtka; vendar ne vedno in absolutno, o tem so dovolj povedali že drugi.

Sama bi citirala en svoj zapis izpred časa:
Kot ženska pa bi tu navedla še dejavnike, ki so po mojem mnenju odločilni za to, da si ženska spolnosti želi (vsaj tri- do štirikrat tedensko):
1. ustrezna samopodoba
2. zadovoljujoč, spoštljiv, ljubeč in varen partnerski odnos (to vključuje resnično intimo, ne seksualne, ampak čustveno, duhovno bližino med partnerjema, pogovore o vsem, ne le o “logistiki družinskega oz. partnerskega življenja” …)
3. občutje ženske, da je seksualno privlačna za partnerja (kot je zapisano tudi v citiranem članku v prejšnjem prispevku); to pomeni tudi več ur pred seksom kakšen nežen, intimen dotik, pogled, poljub, morda “vroč” SMS, potem, ko k zadevi “pristopimo”, pa spet; zame ni večjega afrodiziaka kot poželjiv moški pogled, dotik, ki da vedeti, da si me želi, ne le za svoj užitek, ampak za skupnega
4. orgazem. Pošteno se vprašajmo: koliko bi bilo moškim do seksa, če bi vedeli, da je zelo malo verjetno, da bodo sploh dosegli orgazem? In kakorkoli bi nekatere ženske rade zavile v celofan, da saj je pa tudi sam seks lep, ker je to bližina, nežnost, dotik, objem …, pa kako so srečne že zato, ker omogočijo orgazem svojemu partnerju – spet: bodimo pošteni: brez orgazma seksu manjka nekaj bistvenega. To ne pomeni, da je orgazem edini smisel in edina lepota seksa, seveda ne. Ampak če ga ni, je vse skupaj žaltavo. Morda prvih petdesetkrat še ne, potem pa!

Tema, ki ti utegne marsikaj odstreti in iz katere je ta zapis citiran, pa tu: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=140&t=7347225&p=10413987&utm_source=forum&utm_campaign=title&utm_medium=search#p10413987

Dodala bi še nekaj, ob kar se ni obregnil nihče. Pišeš, da ti pride, samo če si ti zgoraj. S tem se peta točka v mojem zgornjem citatu obarva rdeče in začne utripati: alarm! Pa ne, ker bi bilo s tabo kaj “narobe” v tem smislu, ampak: obstaja veliko načinov, kako lahko ženska med spolnim odnosom (ki je cela paleta dejanj, ne le penetracija) doseže orgazem. Če že vnaprej “veš”, da bo spet “treba” tako in tako, da ti bo prišlo, je to zagotovo velika ovira poželenju in volji do seksa. Tudi spontanost je s tem omejena. – Ampak zakaj je tako? Tu je nekaj, čemur bi veljalo posvetiti pozornost. Ali gre za psihološki vzgib (ko si zgoraj, podzavestno čutiš, da imaš nadzor, in šele tedaj se ti uspe toliko sprostiti, da doživiš vrhunec)? Ali pa bi morda veljalo še malce eksperimentirati? Vibrator je odličen pripomoček za stimulacijo ščegetavčka, in to lahko počneš še v kakšni drugi pozi, npr. “po pasje” in “vzvratno bočno”. Vir orgazma ni, kot bi nekateri radi verjeli, v sami nožnici, ampak v ščegetavčku, saj je ta neke vrste zakrneli ekvivalent penisa; in “točka G” (ki ni “dana” vsem in njeno opevanje samo še prispeva k temu, da se ženske čutijo nesposobne doživeti orgazem) je ščegetavčkov iztek, saj se njegove čutnice začnejo tam (po nekaterih mnenjih pa naj bi bila tam nekakšna “zakrnela” prostata), skoncentrirajo pa se zunaj. Da pa ne bomo zdaj tu doktorirali iz ženskih genitalij, naj bo o tem dovolj (ogromno se lahko zgugla). Bistvo je, da raziščeš variante, po katerih tvoj orgazem ni vezan na en sam spolni položaj.

Kljub vsemu se, ponavljam, seks začne v glavi, vsaj pri ženski, kar pomeni, da je ovira lahko tudi pomanjkanje zaupanja v partnerja, sploh če so njegovi gibi in dejanja, kot pišeš, “čudni” in tebi neprijetni. Roko na srce – to je nenavadno za par, ki je že toliko časa skupaj; pri tistih, ki šele začenjajo svoje spolno življenje, je to nekaj bolj logičnega. Po tolikšnem času bi oba morala (seveda ob pogoju, da sta drug do drugega iskrena) vedeti, kaj kateremu paše, pa tudi to, kakšna reakcija ob preizkušanju novega pomeni “Ja, to mi delaj”, kakšna pa pomeni “Uh, to mi pa ni všeč”.

Spolne fantazije: ali sanjariš o drugih samo med seksom (ali pred njim) z namenom, da se vzburiš? V tem ne vidim ničesar spornega. Če pa začneš o drugih (drugem) razmišljati tudi sicer, ob vseh drugih vsakdanjih opravilih, je pa to čisto nekaj drugega.

Pišeš, da si se odtujila od njega, v isti sapi pa primerjaš, kako so ljudje, ki se dalj časa ne vidijo, potem še bolj željni drug drugega. To NI primerljivo! Eno je namreč fizična odtujitev (da pač mora eden v neki geografsko oddaljen kraj za več dni, tednov), drugo pa čustvena in duhovna – ki se lahko zgodi, tudi če sta cele dneve vsako sekundo v istem kraju in prostoru. In tale druga je tista, ki te bo usekala tudi po poželenju do moža in volji za seks z njim. To pa se NE rešuje s seksualnimi stimulansi in fantazijami, ampak z zrelim pogovorom – najboljše, da najprej kar sama s sabo – po možnosti, če ne gre drugače, s pomočjo psihoterapevta.

In še: dva malčka imata. Tu nimaš kaj. Sprijazni se, da seks še nekaj let ne bo več na voljo spontano, ampak “organizirano” (in to je lahko za žensko ogromen minus). V tem pogledu dela čudeže 3. točka mojega zgornjega seznama.

Za konec: ne verjamem, da obstaja par, kjer po letih in desetletjih oba še vedno “na izi” vzburjata drug drugega. Zato pa je tu ljubezen. Ta nas “vzburja” malce drugače, a še globlje. Če je.

Lep pozdrav! To kar se vama dogaja se dogaja večinoma parov ko ženska postane prvič mamica! Ugotovil sem da se res problem začne pri ženski! Tega sem se tudi dotaknil sam! Imam prav tako dva otroka! In najino življenje, zakonsko življenje je postalo neznosno! Prav tako sem prakticiral da odpotujem v tujino, da bi potem postala večja privlačnost! Na žalost ni! In to da si poskušala usmerit misel na drugega moškega si naredila veliko napako! Res je da je sprejel to tvoj partner a vrjemi, če te ljubi si ga peizadela globoko v srce! Potedil je le ustno da bi bilo tebi lažje! Njemu pa vrjemi postalo toliko hujše in se niti ni moral sprostit ko je bil na tebi in s tem oddajal negativno energijo katera je pol še vplivala na tebe! Sedaj pa nasvet! Vibratorje, cd- je al bilokatere pornofilme odstranita in si kupita senčnike čez oči katere uporabljajo nekateri ljudje pri spanju ko ne morejo spat! Pri sami akciji ko sta še oblecena si nadenita to čez oči in se začnita otipavat! Vedela bosta da sta vidva ne bosta pa videla kaj bo kateri počel in te bo samo presenečenje začelo vzburjat! Takrat bo sicer postal večji problem pri njem saj bo prišel prej do vrhunca in se bo lahko ven popravil z modri oblizi blu max muscen! Ti pa boš začela uživat kot takrat ko si začela to počet!

Pozdravljeni.

Hvala vsem za odgovore. Sem jih ze takrat ko ste jih napisali prebrala in poizkušala prenesti v prakso. Sedaj pa se javljam z odgovori.
Ga. JernejaDimecBratina:
Iz strani partnerja je tako. Zelo veliko dela. Kadar je prisoten mi pomaga, pri gospodinjstvu, pri otrocih itd. je pa res da je prisoten malo in je večino časa vse na meni.
Kadar sva skupaj, se pogovarjava o čutvih, lahko mu vse povem, le kako bi te stvari rešila, pogosto ne veva kako bi se lotila stvari, nekatere stvari včasih preprosto, čeprav so izrečene ostanejo nekje zadaj, in se jih ne rešuje. Razumeva se še kar, lahko bi bilo slabše. Glavni problem je predvsme, po mojem mnenju, glede na to če razmislim, kaj mu najpogosteje pojamram, da smo premalo časa skupaj. To bi izpostavila. Konfliktov ni veliko, ker tudi nisva veliko skupaj. Ko so, gre ponavadi ne za pomembne stvari, kajti ko gre za odnos se znava dol vsesti, skregava se ponavadi zaradi kakih vsakodnevnih traparij, če me slučajno užali, jaz odidem vstran.
Res je tudi da sem sama na neki mrtvi točki, nevem kdo sem, kaj čutim, kako mi je, kaj prinašam v odnos, nevem.
Z možem sva dala v preteklosti marsikaj čez, hude strese, a sva vedno skupaj držala in glede velike večine stvari sva zelo podobnega mnenja.
To da z uvajanjem vedno večjih stimulansov v spolnosti ne prideva nikamor sva ugotovila. Trenutno, od takrat ko sem se nazadnje javila, sva poizkušala nasvete ljudi, ki so pisali v to temo, od zavezanih oči, vse ‘pripomočke’ sva ukinila, poizkušala sva imeti spolne odnose vsak dan, da bi se kao navadila nazaj na moževe dotike itd. a moram reči da sedaj sva na neki mrtvi točki, kaj koli počneva na čutim skoraj ničesar. Ob pogledu nanj ali njegovem prigovarjanju se čisto nič ne vzburim, ideja o sexu me ne vzburja, mož se mora presneto truditi da se vsaj malo vzburim, moram imeti zaprte oči, ker čim jih odprem, me vse moti, je presvetlo, mi barve okoli niso všeč, sam spolni odnos pa komaj kaj čutim, pa nimam težav z ohlapno nožnico ali kaj tekega, prej nasprotno. Občutek ko začneva z odnosom je tak, tudi če sem z predigro vsja malo vzburjena, čim se začne sex, je kot da bi celo telo otopelo. Bradavice na prcih otopele, ob dotiku ne čutim nič, nožnica otopela…. zelo zelo čudno mi je to, tega nikoli prej nisem doživljala.
Sprašujete me o spolni zlorabi, kot mlada deklica 12 let sem doživela poskus posilstva, prvega fanta sem imela šele pri 20letih.

Partnerju ni vseeno, to da v sexu ne uživam, ga zelo prizadane, pred časom ker imam pač take težave in mi je želel, da bi po dolgem času doživela spet orgazem, me je z pomočjo vibratorja spravil do orgazma, a je celotna stvar imela kontra učinek nanj, in je bil nato zelo žalosten in se počutil nesposobnega, torej da bi me on spravil v kričanje ob orgazmu, in sedaj ima tudi posledično težave z erekcijo, kar najine skupne težave samo še poslabšuje.

Stepni_Volk:

tehnični del ki ga navajate, lahko da je evolucijsko gledano tudi pri meni se zgodilo kaj takega, ampak ker moa ljubim in ne želim drugam, , pač delava na tem da rešiva svoje težave.

kognitivna disonanca, se popolnoma strinjam, in sem mu podobno že sama rekla, tukaj se mi zdi da sam neve kaj mu je bolj pomembno, jaz pa nisem dovolj vztrajna, lahko bi preprosto brez njegove vednosti, otroke dala v varstvo in ga presenetila, namesto da dajem toliko teže njegovemu nesigurnemu mnenju. Moj mož bi lahko spadal v kategorijo workoholika. Ker velikokrat res smao dela od jutra do večera.

Kar se tiče pornografije, mislim da pri nama ni šlo za nič pretiranega, če sva občasno torej 2-3krat na mesec kaj za 5-10minut pogledala, oz jaz. Tudi tega sedaj več ni, ker sem pač dala vse na stran, da se probam nazaj senizibilizirat na moža.

križkražem:

pri možu je problem tudi v tem, da se včasih bolj malo vidiva in nima takoj občutka, ima roke kot macole, sej k mu povem se takoj popravi. Sem glavni motor gospodinjstva, otrok, me posluša, sicer nažalost velikokrat ves utrujen zaspi na kavču in pol lahko govorim stvari naprej steni. se da pogovarjati, problem je bolj da sva premalo skupaj. ne bi rekla da se ne trdui, si vzame tudi 1 uro časa za predigro, ker se ubada samo s tem da mene vzburi, ima pa težave vedno hujše, z erekcijo, in če njemu hitro pride, lahko na vse skupaj pozabim, ker ga ne spraviva več pokonci.

Ilonina:
sem v zadnjih mesecih upoštevala vse tvoje nasvete.
delala sme na samopodobi, ker imam s tem težave. namreč dva poroka sta precej načela moje telo, in nisem si več tako zelo všeč , ni mi problem se pogledati v ogledalo, si tudi večkrat rečem, lahko bi bilo huje, še zgledam kar vredu, a lahko bi bilo tudi bolje in na tem delam.
Resnične čustvene in duhovne biližine med mano in partnerjem, kot sme že rekla, ko je doma, jo lahko vzpostaviva, a skupaj preživiva pomoje premalo časa.
Ja tudi vroči smsji padejo, a mene te stvari nekako ne podžgejo več, zakaj in od kje ta blokada pri meni, še vedno ne vem.
To da sem napisala da mi pride samo zgoraj, ne ni povezano s občutkom nadzora, sama bi raje videla, da me moški orng nategne, haha, se kr malo smešno sliši, ampak sej veš kaj mislim, ampak tako je že od začetka zveze, kateri koli drug položaj, zelo zelo težko doživim orgazem, in mene to že od nekdaj moti, pri tem je kriva tudi malo moževa nerodnost in njegove zdravstvene težave ki se iz leta v leto stopnjujejo, ima kar naprej težave z hrbtenico in karpalnim kanalom, pol si pa predstavljaj, on na meni in se ne more več premikati, včasih se mi zdi da nimam 35letnika ampak 90 letnika pri sexu. to je najbrž tudi tak ubijalec pri spolnosti, en čas prenašaš, pol ti pa začne počasi presedati. in zato sem pač jaz v glavnem zograj bila, ker drugače lahko večinoma sanjam o orgazmu. Eksperimentirala sva veliko, tudi zdaj, pa je vedno znova problem, da ga kaj boli in mu pol ‘oplahne’ ali pa ne pride zraven, kriva je baje moja velika rit, ohja, haha in nekako sem obupala nad tem da bi menjavala položaje, ker se vsepovsod nekaj najde kjer mož jamra, edino pri jahanju ga nekako nič ne moti. meni vse skupaj se mi zdi nekako spodkopava iz moževe strani samopodobo in pol se pač vdam v usodo, ker nočem biti tečna ženska.

ja nekako je res občasno čudno da mož nekako po vseh teh letih včasih ne ve kaj mi prija, občutek imam da ker sva premalo skupaj, stvari kar sproti pozablja.

to da sem razmišljala o drugem moškem, je bilo zaradi vzburjanja pri sexu. v svojih mislih sem se videla sexati z drugim moškim ki je točno vedel kaj mi kako paše, vzburila sem se tako močno, da se sex z možem bil zelo dober, močen orgazem, zato sme to nekajkrat naredila, ker mi je bilo všeč, ko sme videla kako je bil mož zadovoljen, njemu največ namreč pomeni ko vidi da doživim z njim močen orgazem, a kasneje sem začela dobivati slab občutek, če s tem na nek način mogoče moža, kot je rekla gospa terapevtka, v širšem pomenu čustveno varam, zato sem po objavi tukaj s tem nehala, torej o nikomur ne razmišljam več od takrat med sexom. je pa sex na čisti nuli sedaj.

čustveno sem se odtujila ja, mislila sem da mogoče rabim kako streznitev če si mogoče vse samo domišljam, zato sem razmišljala o fizični odtujitvi za nekaj dni, v smislu če se bova nato začela pogrešati, a to pri nama čisto nič ne pomaga.

nekako sem se pač sprijaznila da spolnost izgleda pri nama ne bo funkcionirala, ali pa če greva do kakega dobrega sexologa ali terapevta, ker sama več ne veva kaj bi lahko še naredila. Mož se trudi da pride res vsaki dan prej domov, da preživiva nekaj časa skupaj. Zadnje mesece se je res trudil, komunikacija je boljša. otroci so šli čez dan tudi dvakrat v varstvo, a spolnost na čisti nuli.

LP

Draga Mamorijan,

na podlagi vsega, kar si zapisala, je jasno, da potrebujeta terapevtsko pomoč, in sicer vsak zase (to se lahko izpelje tudi pri skupni, partnerski terapiji). Definitivno imaš določene blokade oz. barikade, ki jih ne bo rešilo nič drugega kot razdelava ob kompetentni osebi (psihoterapevtu), isto bi se dalo sklepati po opisu tvojega moža in vajinega odnosa. Če malo prebereš moje prispevke tukaj (ne da se mi vsega znova pisati), boš videla, da imava (sva imeli) marsikaj skupnega oz. mnoge skupne zablode o sebi in odnosu in partnerju. Znano dejstvo je tudi, da so težave v spolnosti večinoma “le” simptom nekega drugega, resnejšega in večjega problema pri enem partnerju ali pri obeh in znotraj partnerskega odnosa. Pri tebi je prišel čas (pri vsakem človeku nekoč pride), ko z ničimer več ne moreš zakriti, potlačiti ali prelisičiti zadev, ki te bolijo, tako iz bližnje kot iz daljne preteklosti. Si na razpotju. Mnogo jih izbere pot, kjer ne storijo nič in se vse začne podirati. Z zasvojenostjo (alkohol itd.), varanjem, razhodom, nasiljem, popolno odtujenostjo … Želim ti, da NE izbereš te poti, ampak pravo.
Srečno!

New Report

Close