moj sin
Moj problem izvira že iz moje družine. Z mamo se nikoli nisva razumeli, že ko sem mela 15 let sem jo spoznala, vedno je manipulirala z vsemi v družini, z očetom, ki ji je bil do konca vdan, z mojo sestro na katero je bila zelo navezana(zdahj je moja mama stara 85let). Jaz sem stara 60 in sem bila vsezskozi smohranilka, imam 21 letnega sina, mama se je zelo vmešavala v vzgojo in ga navezala
nase, ob če mer mi je bilo zelo hudo. Sin ima babico rad, midve sva se v zadnjem času odtujili, ker
mi je manipulacij njenih že več kot dovolj. Sedaj bi mogla skrbet za njo, vendar imam odpor k njej hodit, ker me še vedno zlorablja. Sin pravi, naj to presežem, nj se ji smejim in naj za njo poskrbim,
dokler ne bom za njo skrbela tudi on ne bo prišel več k meni, on več ne živi pri meni. Ne vem zakaj sem takšna da me vse ševedno kar ona reče vse prizadene.
Spoštovana tajnakak,
ne vem, kateri od omenjenih odnosov vam trenutno predstavlja večjo stisko, ampak najbrž kar oba. Tako nerazrešen odnos z materjo, ki traja že desetletja, kot zdaj še pritisk s strani vašega sina, ki je nekatere teme le znova vzbudil. V obeh primerih je vezni člen strah. Soočenje s strahovi. Vaš strah pred materjo in strah pred tem, da bi vas sin zapustil (morda celo čutite, da z vami manipulira).
Od kod težave? Vaša mati je bila avtoriteta v vaši družini, ki je pričakovala ubogljivost, poslušnost, spoštovanje, verjetno je pogosto izzvala precej jeze, besa, nestrinjanj in nezadovoljstva. Ob njej ste se počutili nemočno, prestrašeno, jezno, zmedeno, nezaščiteno. Niste vedeli, kdo ste, kaj je prav in kaj ni, ste pa zelo dobro vedeli, kako najbolje preživeti skozi materine manipulacije. Vaš oče se je v odnosu z vašo materjo predal, ni se znal ali zmogel postaviti zase, ni se ji znal postaviti po robu, ni zmogel biti odločen v sebi, ni znal postaviti jasnih meja, ko bi bilo to potrebno. Zato ste se počutili nezaščiteno. Doma ni bilo varno, ni bilo predvidljivo. K domačemu vzdušju sta prispevala tako vaša mati, kot tudi vaš oče. Vi niste imeli nobene izbire, ker ste bili otrok, odvisni od staršev. Ste pa od doma odnesli veliko notranjega nemira, negotovosti vase, nezaupanja, strahu in neizgrajene identitete. Vzdušje doma je zelo vplivalo na vašo samozavest, tudi na pogled na odnose nasploh, na moške, partnerski, starševski odnos. Domača zgodba se je nadaljevala tudi v času odraščanja vašega sina, kjer še vedno niste zmogli najti v sebi tisto pravo moč, da bi materina dejanja omejili, ustavili, da bi vas slišala in vzela resno. Nihče vas ni naučil, kako se odločno postaviti zase, kako poskrbeti zase, se ceniti, kako ostati pokončni, ne glede na zunanje dogajanje ali razmišljanje.
In ravno to je vaš izziv, ki ga situacije ter odnosi, ki jih navajate, od vas terjajo. Zato so tu, da vas naučijo. Tako jih vzemite, tako glejte nanje in bo lažje. Na eni strani imate mater, katere besede vas še vedno vsakič znova prizadenejo, na drugi strani je vaš sin, pri katerem že v globini slutite, da se znajo odnosi podobno odvijati kot nekoč. Res je, a le dotlej, dokler ne boste vnesli korenitih sprememb v vaše življenje. Pričakovanje, da se bodo stvari uredile same od sebe, je iluzorno, zavajajoče. Ste odrasla ženska v zrelih letih, v globini pa se še vedno oglaša mala prestrašena punčka, ki bi neskončno kričala in jokala, če bi si dovolila. Dovolite ji. Naj izrazi navzven vso jezo, ki jo je morala tlačiti, skrivati, zanikati, naj izjoka vso žalost, ki je ni mogla nikomur pokazati. Dovolite ji. Tista mala punčka se nekoč ni mogla zaščititi, danes pa začnite verjeti, da se lahko. Vedno se lahko odloči, vedno lahko izbira. Niste več žrtev, že dolgo ne. Morda se tako počutite, a če se boste še naprej, boste ostali v nedorasli vlogi. Tako vas nihče ne bo vzel resno. Z malimi koraki se bodo začele dogajati spremembe. Ni lahko. Dolga desetletja ste živeli na tak način, potrebno bo delo, če boste želeli obrniti kolesje v drugo smer. Začeti boste morali delati na sebi, na svoji ženskosti, na svoji identiteti, notranji gotovosti, zaupanju vase, drznosti, na spoznavanju tega, kdo ste vi, kaj želite, kakšne so vaše želje, ali uresničujete svoje želje ali najprej želje drugih, naredite tako, da je vam v redu ali gledate na druge, se prilagajate ali uprete, hodite po svoji poti ali ne idr. S prilagajanjem drugim se jeza zgolj tlači, resnica se ne izrazi. To je stalna igra, ki utruja. Tudi vaša mati si v resnici ne želi manipulirati, nekje se je tega naučila, ker je v tem živela. Svoj gnev, neizprosnost in nezadovoljstvo izraža na načine, kot jih poznate. Preveč jih je. Njenih besed ni treba jemati osebno, to je njena zgodba, njen izraz življenja, počutja. Ne zna drugače. Na vas je le, da poskrbite zase, drugo ni pomembno. Če jo boste nekoč ustavili, ji boste naredili uslugo, največjo pa zagotovo sebi. Ničesar vam ni treba, česar ne želite ali ne čutite – dokler tako delate, delujete vedno proti sebi, proti svoji volji, proti temu, kar čutite, torej proti resnici. Kar ni resnično, jemlje energijo, zdravje, slabi odnose, ne funkcionira. Ne glejte na druge, temveč nase. Vas sploh ni, zato vas nihče ne sliši in ne jemlje resno. Tavate.
Na voljo imate številne možnosti, kako lahko poskrbite zase. Lahko si poiščete strokovno pomoč, terapevte, pogovore, podporna srečanja, knjige za razumevanje, raziskujte, kaj vas bo nagovorilo; vse to je za boljše razumevanje, napredovanje. Najboljši trener za vaš izziv je zagotovo vaša mati, v konkretnih domačih situacijah, sin vam kaže, kje trenutno ste. Brez tveganj, občutkov strahov ne bo šlo. Ni pomembno, kaj drugi mislijo, pomembno je, kaj vi čutite in želite. Treba bo narediti točno tisto, česar vas je najbolj strah, česar nočete, čemur se izogibate. Česar ne veste in vas ni nihče naučil. A da se naučiti, da se preseči, rabite pogum, voljo, odločitev, da to res želite, ker je res dovolj. Zaupajte si, prisluhnite svojim občutkom, ne prenehajte iskati odgovorov. Izgubiti nimate več kaj, veliko ste že izgubili, pridobite pa lahko veliko. Vaš sin si želi za vas najboljše, želi si mater, ki bo točno vedela, kaj želi. Zato vas opominja. Srečno na vaši poti.
Najprej se moraš vprašat zakaj si mami dovolila, da se vmešava v vzgojo tvojega sina? Saj si napisala, da ti je bilo zelo hudo, ker je sina navezala nase … torej?? Zakaj si dovolila, da se mama vmešava v vzgojo in posledično sina naveže nase? Zakaj temu nisi dala konec, ko ti je že prvič bilo zaradi tega hudo?
Najbrž te je bilo nečesa strah in zato nisi temu želela dati konec.
Srce pa ti je govorilo, da temu moraš dati konec, saj ti je bilo hudo, kajne? Torej, srce je želelo temu dati konec.
Izhajala si iz strahu in ne iz srca. Zato temu nisi dala konec.
Strah nisi TI. Ti si srce.
Ker si izhajala iz strahu, si postavila želje tvoje mame pred tvojimi potrebami. Mama je postala mama sinu, ti pa si ostala postrani. Mama je izmanipulirala ta položaj, ker si ji ti to dovolila. Dovolila si ji, ker si izhajala iz strahu in ne iz srca.
Tvoj strah ti ne dovoljuje biti ti TI. Ne dovoljuje ti poslušati tvoje srce. Zato poslušaš strah. Zato te tvoja mama še dandanes zlorablja in s tabo manipulira.
Očitno si izgubila stik z delom tebe, ki je še zmeraj tam nekje v otroštvu. Ta del tebe je tvoj notranji otrok, ki se trudi ugajati mami in jo poslušati, ker ga je nečesa strah, … ki kriči po temu da že enkrat odraste.
Rešitev zate je preprosta:
1. Ugotovi česa se tvoj notranji otrok boji
2. Nauči tega otroka, da se nima česa bati.
Strah bo izzvenel. Ko bo strah izzvenel, bo moč tvoje mame nad tabo prav tako izzvenela. Vse kar bo rekla, te ne bo več prizadelo. In ti boš lahko mirno poskrbela za tvojo mamo. In tvoj sin bo začel prihajat k tebi, ker boš poskrbela za mamo.
Primer rešen.