Forum: Partnerska in družinska posvetovalnica

Strokovna pomoč družinam, partnerjem in posameznikom v osebnih stiskah in težavah v odnosih ter staršem pri vzgoji otrok.

KAKO PREBOLETI ŠE ENO ZAVRNITEV

Odgovori Nova tema
Default avatar SIMBA78 15 Nov 2016 13:00

Pozdravljeni,

Pišem vam prvič in vsak nasvet ali samo tolažilna beseda bo dobrodošla :)

Stara sem 38 let, ločena že 7,5 let z 10-letno hčerko.
Moram povedat, da še nikoli v življenju nisem imela sreče v ljubezni. V srednji šoli sem bila 3 leta v zvezi s fantom iz iste šole. Jaz noro zaljubljena....on z mano zgolj za zabavo. Na začetku se je zelo trudil okrog mene, mi prinašal darilca, rože...Meni takrat on ni bil všeč, vendar po nekajmesečnem dvorjenju sva postala par. Takrat se je začelo....družil se je samo s prijatelji, ni želel da bi naju kdorkoli videl skupaj... Kljub prigovarjanjem mojih staršev, da fant ni zame in me samo izkorišča, sem slepo nadaljevala dokler nisem spoznala nekoga drugega in tej zvezi naredila konec.
S tem drugim fantom isto...na začetku ves sladek, že po enem mesecu se je počasi začel umikati in se me izogibati. Na koncu me je dal na čevelj z obrazložitvijo, da sem preveč mirna za njegove pojme.
Proti koncu fakultete sem spoznala fanta s katerim sem se po petih letih poročila, imela hčerko in po 3 letih zakona sva se ločila. Sicer sva se ločila na mojo pobudo, ker sem ugotovila, da do njega ne čutim ljubezni, ampak sem z njim iz navade in iz občutka varnosti. Po ločitvi sem imela dve zelo kratki zvezi, bolj občasna srečanja kot drugo...pri obeh sem slučajno zvedla, da imata že partnerko katero sta mi zamolčala in sem bila spet samo za zabavo. Moram povedat, da se zelo hitro navežem na človeka in vsaka taka slaba izkušnja oz. zavrnitev me potolče in potrebujem veliko časa, da pridem k sebi.
Letos julija sem preko spoznavnega portala spoznala ločenega fanta, 3 leta mlajšega od mene s 5-letno hčerko. Ker živiva 10 minut narazen sva hitro vzpostavila stik. Začela sva hodit ven, na razne prireditve, kino, na pijačo, pohodi... Bila sem v sedmih nebesih, ker je bilo to zame nekaj novega. Predstavil me je prijateljem in dogovorila sva se, da se bova dobivala prijateljsko in potem vidla kako se bo zadeva razvila.
Pred nekaj dnevi se je začel obnašati čudno, ni mi pisal, nisva se nič dobila. Danes sem mu napisala sms z vprašanjem, če je kaj narobe in odgovoril mi je, da sva oba preveč mirna, da bi imela kakšno skupno prihodnost.
In spet me je zadelo kot strela z jasnega...bolečina še toliko bolj huda, ker sva veliko stvari počela skupaj in mi je bil res všeč.
Počutim se, da sem ponovno dosegla dno, ko sem se komaj pobrala...
Razmišljam vedno več, da je z mano kaj narobe.
Po težavni ločitvi so se mi še začeli pojavljati panični napadi. Začela sem obiskovati psihiatrinjo in začela pit majhno dozo AD. Sedaj že dve leti sem brez paničnih napadov in se počutim boljše.
Mislim, da je težava tudi v tem, da imam že od nekdaj zelo nizko samopodobo in samozavest.
Naj povem še to, da sta moja starša poročena že 38 let tako, da težav v medsebojnih odnosih nisem prevzela od njiju. Vedno sem bila obkrožena z ljubeznijo z njihove strani.

Prosim za kakršenkoli nasvet kako naprej, ker sama ne vem več...

Lp,

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar JernejaDimecBratina 5 Dec 2016 11:44

Spoštovani, SIMBA78,

Na kratko ste opisali svoje izkušnje z moškimi, ki so se po daljšem ali krajšem času končale z bolečinami razočaranja in zavrnitvami (bodisi da ste bili zavrnjeni sami ali pa ste vi zavrnili koga). Verjetno se počutite globoko razočarani in vam je ob tem skrajno boleče.

Doživljate neprijetna čustva povezana z doživljanjem zavrnitve in s svojimi neuslišanimi pričakovanji in globokimi hrepenenji. Vem, da je zelo težko zdržati s tem in da si ni enostavno priznati razočaranja, bolečine, žalosti… in morda tudi že jeze (v smislu odločnosti). Ni enostavno sestopiti iz oblakov zaljubljenosti na trdna tla realnosti, in še težje je s tem v naših romantičnih pričakovanjih in predstavah o drugem. Mnogo zvez se prav zaradi teh «iluzij« o zaljubljenosti in razlike glede prave, zrele ljubezni, za katero pa je treba obojestransko delati na odnosih, konča še prej, preden bi se bilo potrebno soočiti s sabo.

Težko ste se pobrali po vsakem takem »padcu«, nekako zalizali rane in šli znova naprej, kar je pogumno in prav. Vendar pa je čutiti, kot da se iz vseh teh situacij nekako niste zmogli dovolj naučiti o sami sebi, saj vas začaran krog, v katerem ste se znašli tudi sedaj, vedno znova potegne v svoj vrtinec, pri tem pa vam ni niti najmanj jasno kako da se to zgodi in s čim ste morda k temu (nezavedno) prispevali sami. Verjetno še niste uspeli prepoznati in ozavestiti kaj vas je na določenem moškem v resnici pritegnilo (verjetno bi se dalo najti tudi kake »skupne imenovalce« vseh njih) in kakšen je bil vaš delež, da ste se mu/jim pustili (pre)hitro prepričati…, kdo ste vi in kaj prinašate v odnose… in kaj od njih pričakujete… S tem bi se bilo zelo dobro začeti ukvarjati, če si boste želeli pomagati, saj boste le s spoznavanjem sebe in svojih doživljanj uspeli razumeti in v bodoče vsaj malce omiliti tako boleče izkušnje.

Kako preboleti boleče zavrnitve? Na to vprašanje žal ni tako preprostega odgovora, saj vsaka zavrnitev boli in se z njo ne počutimo dobro, saj je nekje v naši naravi vpisana želja po sprejetosti, ljubljenosti in želenosti. Največji problem nastopi, ko nehote in povsem nezavedno začnemo ta čustva (razočaranja, bolečine in prizadetosti…) povezovati s sabo, s svojim bistvom, s svojo lastno vrednostjo – v smislu, da je nekaj narobe z mano, ker se mi vse to dogaja. V resnici z našim bistvom ni nič narobe (smo v redu, takšni kot smo), lahko pa kake stvari delamo na ne-najboljši način, in se imamo možnost tudi naučiti ravnati oz. odzivati drugače. Bistveno je torej razmejiti med sabo in drugimi…, med svojo vrednostjo in svojimi odzivi in vedenji,…kar pa je proces in ne enkratno dejanje, saj je globoko povezano z našim najglobljim doživljanjem skozi celo življenje in se nam vleče, vse od otroštva naprej. Ali so starši že dolgo poročeni in so še vedno skupaj ali ne pa nam še nič ne pove o tem kako smo jih mi doživljali kot otrok, kako smo se počutili ob njih in koliko njihovega (ne)razumevanja smo dobili ob svojih največjih stiskah… In kako smo si (kot otrok) to razložili, kaj smo naredili z vsemi temi bolečimi čustvi in kje je vse to ostalo… Na dovolj dolgih in varnih terapijah, in ko smo se pripravljeni soočiti s sabo, se namreč izkaže, da vsi (v podzavesti) nosimo precej ranjenosti in da se imamo za soočiti z marsičem… In prav preseganje vsega tega daje čar in nov pogum za odnose.

Pomembno se mi zdi začeti tudi razmejevati in razumeti, da če me nekdo zavrne, to naredi ZARADI SEBE in NE ZARADI MENE. Če me zavrne in ne zmore ali ne želi ali noče biti z mano (ali karkoli drugega je že njegov razlog), vse to govori O NJEM in NE O MENI. Pomeni, da ima svoje razloge za to. Morda se sam ni pripravljen soočiti z nečim pri sebi. Lahko je jezen oz. ga zmoti nekaj (v povezavi z mano), kar pa je lahko le njegov razlog. Lahko skuša name »zvrniti« neke svoje stiske, da se njemu ni potrebno ukvarjati s sabo. Lahko pa mi je samo tako težko sprejeti, da on rabi nekaj drugega. Vendar MENI NI POTREBNO vsega TEGA VZETI NASE. Lahko me zavrnitev boli in mi je težko, vendar ČUTIM IN VEM, DA SEM V REDU. (Verjamem, da se da občutke lastne vrednosti in novega zavedanja sebe in stika s sabo krepiti – v varnih odnosih, pa tudi s pomočjo terapije). Vem, da bom zmogla sprejeti to in iti čez. Vem, da sem se trudila in bi se bila pripravljena potruditi v odnosu tudi še naprej, če bi šla oba »v isto smer« in bi bila oba pripravljena delati na sebi. Pomembno je, da sem se pripravljena soočiti tudi s kako svojo nerodnostjo, pomanjkljivostjo in napakami, ki sem jih nehote in v najboljši veri naredila tudi v tej zvezi, pa tega takrat še nisem videla tako. Iz vsega tega lahko zrastem. In prepoznam nekaj o sebi. In drugih.

Na tak način se da it povsem drugače naprej.

Želim vam vse dobro in kar pogumno.

Jerneja Dimec Bratina,
spec.zakonske in družinske terapije,
zakonska in družinska terapevtka

NOVO UPANJE,
individualne,zakonske in družinske terapije in izobraževanje,
Goriška cesta 17
5270 Ajdovščina
030/235 117
[email protected]
www.novoupanje.si
Facebook: https://www.facebook.com/terapije.novo.upanje/

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Stran 1 od 1
Na vrh