Med.Over.Net

Partnerska in družinska posvetovalnica

Odgovarjajo: dr. Anica Koprivec Prepeluh, zakonska in družinska terapevtka • dr. Barbara Kutnar Novak, zakonska in družinska terapevtka • Edin Durakovic, kulturolog in doktorant ZDT • Jana Lavtizar, spec. ZDT, zakonska in družinska terapevtka • Jerneja Dimec Bratina, specialistka zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska terapevtka • Melita Kramar, specialistka zakonske in družinske terapije • dr. Sabina Jurič Šenk, univ. dipl. psih. • mag. Uroš Drčić, specializant psihoterapije in transakcijski analitik svetovalec (TAC)

Strokovna pomoč družinam, partnerjem in posameznikom v osebnih stiskah in težavah v odnosih ter staršem pri vzgoji otrok.

dr. Anica Koprivec Prepeluh , zakonska in družinska terapevtka

Anica_K._Prepeluh

dr. Barbara Kutnar Novak , zakonska in družinska terapevtka

Barbara Novak

Edin Durakovic , kulturolog in doktorant ZDT

Edin Durakovic

Jana Lavtizar , spec. ZDT, zakonska in družinska terapevtka

JanaLavtizar

Jerneja Dimec Bratina , specialistka zakonske in družinske terapije, zakonska in družinska terapevtka

JernejaDimecBratina

Melita Kramar , specialistka zakonske in družinske terapije

Melita Kramar

dr. Sabina Jurič Šenk , univ. dipl. psih.

Sabina_JuricSenk

mag. Uroš Drčić , specializant psihoterapije in transakcijski analitik svetovalec (TAC)

Uroš Drčić

Je specializant psihoterapije in transakcijski analitik svetovalec (TAC). Je direktor zavoda Revita, center za svetovanje in izgorelost, kjer vodi prakso individualne, partnerske in skupinske psihoterapije ter psihosocialnega svetovanja. Skozi leta psihosocialnega dela je tudi na podlagi lastne izkušnje izgorelosti dal poseben poudarek pomoči osebam s težavami s prekomernim izčrpavanjem. Vodi tudi svetovalno skupino prav za osebe s takimi težavami. Znanja in veščine s področja psihoterapije je pridobil v okviru študija na Univerzi Sigmunda Freuda ter specialističnega študija psihoterapije transakcijske analize na Psihopolis inštitutu pod mentorstvom priznanega psihoterapevta Zorana Milivojevića, TSTA. Je član Mednarodne zveze za transakcijsko analizo (ITAA). Poleg privatne prakse je Uroš v preteklosti več let delal kot psihoterapevt v programu za psihosocialno rehabilitacijo zasvojenih s prepovedanimi drogami Društva Projekt Človek.

Neprestano učenje in slabšanje odnosa v družini

Default avatar

Fellowes

Pozdravljeni,
sem oče štiričlanske družine. Z ženo imava dve hčerki, ki obiskujeta osnovno šolo. Pri starejši hčerki, ki trenutno obiskuje četrti razred imamo od začetka šole težave. Sam sem bil povprečen učenec medtem ko je bila žena odličnjakinja. V kolikor primerjam čas, ki ga porabimo za spodbujanje in učenje - ponavljanje snovi z otrokom je ta sigurno od dve to štiri ure na dan vsak dan.. vikendi celo cel dan. Jaz se ne spomnem, da bi se kdaj toliko učil ali ponavljal snov.. Pri svoji hčerki pa opažam, da ima iz dneva v dan novo snov in enostavno snovi ne dohiteva. Občutek imam, da je to pretirano učenje in ponavljanje sporno tudi za zakon saj prinaša neprestano slabo voljo v odnos in napetost. Po drugi strani je hčerka izredno ustvarjalna in dobra v športu ampak po drugi strani "po moje" še ni zrela (otročja) za snov, ki jo jemljejo v šoli. Če primerjam mlajšo hčerko in starejšo sta si povsem različna karakterja (mlajša je tudi veliko bolj skrbna za šolo). Od otroka seveda ne zahtevam nobenih odličij ali dokazov.. Želel bi le, da bi normalno razumela snov in naloge ampak ne vem kako ji lahko pomagam. Če povem z drugimi besedami z otrokom zabijamo cele popoldneve za ponavljanje snovi in pri tem je med mano in ženo veliko nesoglasij. Posledično nastanejo napetosti tudi med menoj in ženo (kar mi niti najmanj ni všeč).. Zakaj to pišem ker opazim razliko kadar so poletne počitnice takrat se celotna zgodba v odnosu spremeni.. Kaj mi svetujete oziroma s kom se lahko pogovorim v šoli ali otrok sploh sledi snovi ali je zrela za trenutni razred ali delamo mi kaj narobe? Sam si ne predstavljam, da bi moral v osnovni šoli toliko ždeti in reševati naloge in da bi me starši po štiri ure na dan kontrolirali in spodbujali k učenju.. hvala za kakršen koli nasvet..
Default avatar

JernejaDimecBratina

Spoštovani Fellowes,

Opisujete naraščajoče napeto vzdušje in nezadovoljstvo, ki ga doživljate v svoji družini. Gotovo vam ni lahko in razumem vašo stisko, Si predstavljam, da se kar vsi člani družine ob tolikšni količini učenja in dela za šolo počutite utrujeni in da si težko najdete čas in pripravljenost za medsebojno povezovanje in še druge obveznosti in odnose. Predvsem verjetno čutite, da manjka prijetnega vzdušja, sproščenosti in veselja. Kot sem razbrala pa vi najbolj pogrešate ženo in njeno prijazno bližino, namesto tega pa se prepiri in konflikti med vama poglabljajo in vsakega od vaju še bolj potiskajo v jezo, oddaljenost in odtujevanje. Verjetno čutite pritisk zaradi preveč napetega družinskega vzdušja kot neko težo, utesnjenost, morda odrinjenost in tudi sami doživljate vedno večje razočaranje, razdraženost in jezo. Vprašanje je na kakšen način vse to izrazite oz. koliko se da pogovoriti z ženo. Domnevam, da se s pritoževanjem in »jezenjem« ustvarja samo še bolj napeto ozračje, prav tako pa nič ne pomaga umik ali užaljenost.

Nisem najbolj natančno razumela kdo se uči s hčerko in kakšno vlogo imate pri tem učenju vi. Je žena cele popoldneve in vikende okupirana in »zaposlena« z ukvarjanjem s hčerkinim učenjem ali ste angažirani pri tem tudi vi, se morda izmenjujeta, si pomagata? Kdo opravlja še vsa gospodinjska dela? Ste morda lahko vi tisti, ki se bo odločil, potrudil in znal skupaj z ženo razmejiti družinske popoldanske aktivnosti in prosti čas, vnesti nekaj strukture in urnikov, pomagal sprostiti vzdušje, vnesti v vse to vzdušje nekaj humorja, igre, zabave ali tudi vas »posrka« ta napetost in razdraženost, ki se potem kot kužna bolezen samo širi od enega do drugega? Ste lahko vi tisti, ki boste začeli bolj verjeti v hčerko in njene kognitivne (in druge) sposobnosti, ji pomagali razvijati samozavest? Vztrajati ob njej, ko ji oz. če ji morda ne gre in jo morda naučiti »kako se učiti«, da hitro najdeš bistvo, da si lažje zapomniš…?

Vem, da vam to, kar je napisano zveni še kot utopija, vendar ni nedosegljivo. Dobro je, da ste naredili pomemben korak že s tem, da ste si priznali, da tako ne gre več in da ste poiskali nasvet na tem forumu. Verjetno pa bo potrebno vložiti še več energije v poglabljanje vase, v vajin odnos z ženo in v odločitev za boljšo komunikacijo.

Nič ne bo narobe, če se boste skušali umirjeno pogovoriti z ženo in ji razložiti kako se vi počutite, kaj doživljate, kaj si želite, kako si predstavljate vse skupaj ter jo ( z resničnim zanimanjem) vprašali kako se ona počuti, kaj doživlja ob hčerki, ob vas… Kako si ona predstavlja to učenje vnaprej in kje lahko vi sodelujete? In kje in kako bosta lahko začela graditi tudi vajin zakonski odnos? Dobro bi bilo, da bi najprej vidva kot starša, kljub različnim mnenjem, našla možnosti za skupno sodelovanje, neko enotnost glede tega učenja in ostalih družinskih aktivnosti, kajti potem bo vse bistveno drugače. In lažje. Morda bo to še najtežji del problema….

S hčerko in ob hčerki boste skušali umirjeno in z zanimanjem raziskovati tudi hčerkino počutje in doživljanje - v šoli, ob učenju, doma, ob mami, ob vas, ob vrstnikih, prijateljicah, športu, hobijih…. Ugotavljali boste ali ji res ne gre ali res ne razume in ne dojema snovi ali le obstoječi način učenja zanjo ni najboljši (obstaja več načinov učenja in o tem se boste pozanimali v šoli, pri razredniku, svetovalni delavki, pedagoginji ali psihologinji, pa tudi na internetu…). Skušali boste skupaj s hčerko odkriti kaj bi njej pomagalo in kako naporno in »duhamorno« je takšno učenje zanjo in kaj lahko storite, da bo drugače. Se lahko vidva s hčerko še bolj povežeta v nekem športu, delu, razvedrilu? Kako ji lahko pomagate zaupati vase in jo ob teh, tudi za hčerko bolečih izkušnjah (preveč učenja oz. morebitna siceršnja neuspešnost?) spodbujate. Pa ne z učenjem, pač pa z zaupanjem vanjo in svojim odnosom z njo. Osebno menim, da hčerka v resnici ne bi smela biti toliko obremenjena (ob dopoldanski šoli še do 4 ure dela popoldne) in da to za njeno psihofizično zdravje ni dobro.

Odkriti bo potrebno v kakšni (nezavedni) funkciji v vaši družini je to učenje in kdo toliko učenja in ukvarjanja z otrokom rabi? Otrok? Žena? Vidva (vajin odnos?)?... Verjamem, da to, kar se navidezno vidi kot problem, pod površjem skriva še marsikaj drugega. In s tem spodaj se bo potrebno začeti ukvarjati, če boste želeli v resnici nekaj spremeniti. Morebitne hčerkine težave z učenjem so le »simptom«, ki vam daje priložnost, da odkrijete nekaj novega o sebi, o hčerki(oz. obeh hčerkah), o ženi in vaših odnosih…

Natresla sem vam kar nekaj iztočnic za razmišljanje. Zdaj pa bo treba »zavihati rokave«. Poguma in vztrajnosti ter vse dobro vam želim.
Jerneja Dimec Bratina,
spec.zakonske in družinske terapije,
zakonska in družinska terapevtka

NOVO UPANJE,
individualne,zakonske in družinske terapije in izobraževanje,
Goriška cesta 17
5270 Ajdovščina
030/235 117
[email protected]
www.novoupanje.si
Facebook: https://www.facebook.com/terapije.novo.upanje/