
pozdravljeni.
že prežvečena tema, ampak vseeno zame edinstvena. jaz, moj mož in hči stara 4 leta živimo pri tašči, hišo si delimo na pol. spoznala sva se pred 6 leti in zame ni bilo več drugega moškega pod soncem. družile so naju iste stvari, isti hobiji in podoben pogled na svet. kaj kmalu sem se preselila k njemu in odločila sva se da tudi z otrokom ne bova dolgo odlašala. naj povem še da sem se s taščo super razumela vse dokler nisem prišla živet k njim. ker je imela tašča v stanovanju od mojega še svoje prostore kjer je imela vso navlako ki jo ne bo nikoli več rabila, jo je moj mož prosil naj to umakne saj bova rabila prostor za novega člana. naj povem da sva do tedaj imela samo kuhinjo, kopalnico in dnevno sobo v kateri sva tudi spala. prostori niso veliki zato bi nam prav prišla dodatna soba. pa se je začelo. po njenih besedah sem bila vse samo človek ne, vse njegove biuše so zlate jaz sem bila gnoj, da kaj si mislim da sem da bom prišla med njo in sina in da sem za vse jaz kriva. ker imam še vedno spoštovanje do starejših in predvsem ker je to mati mojega moža katerega ljubim sem brez besed spakirala in odšla. moj me je prosil naj pridem nazaj in čez en teden me je poklicala tašča in se mi opravičila. prišla sem nazaj, ker sem ga imela rada in ker drugje nisva imela možnosti živeti. vse je bilo lepo, tašči sem oprostila in mislila sem da se bomo od sedaj lepo razumele. začelo se je z majhnimi stvarmi ki so se nabrale. povsod sem jo morala voziti tudi k prijateljicami in tam čepeti po pet ur da je ona uživala, po vseh nakupih, jo peljati na morje.. bila sem noseča in utrujena in en dan sem rekla da jo ne morem peljati ker nimam denarja za bencin pa mi je rekla da mi ga posodi, da ji bom vrnila ko bom mela. naj poudarim da sem jo peljala k njenim prijateljicam ker je ona želela. zjutraj ko sva midva še spala je hodila k nam nam pobirat umazano perilo in ga dala prat, zlikala in pospravla v najino omaro kuhala nama je in če sva hotela it kam vn je rekla da kam bova hodila in zapravljala denar. če sva šla na sprehod je vedno rekla, ob sedmih je večerja bodita točna. bilo je še veliko stvari kjer nas je hotela imeti pod nadzorom, enkrat je celo prišla v sobo medtem ko sva s partnerjem seksala (brez trkanja) in namesto da bi hitro odšla ven (ker meni bi bilo nerodno) je mirno uprašala če bom ju3 imela kaj časa da jo peljem v trgovino. Naj omenim da je moj mož edinec in da so me vsi njihovi znanci opozarjali da med njo in sina bom pa težko prišla. bivša njegova je rekla da ona bi šla v tisto hišo živet samo mrtva.
naj povem da moj mož ni slab človek , velikokrat sva se menila glede teh stvari in vedno mi stoji ob strani, vendar svoji mami ne upa it proti. ji ne pove odločno kje je meja. zato sem sama ob prvi priliki povedala tašči da za svojo družino skrbim sama, perem, kuham in pospravljam sama. hišo si delimo na pol mi smo zgoraj ona je spodaj tako da vodimo vsaka svoje gospodinjstvo. račune plačujeva večinoma midva, smo si razdelili pošteno da ona pač plača svoj del. je v penziji tako da je cele dneve doma in ponavadi gleda televizijo.
malo boljše stanje je bilo, dokler nisem rodila. potem pa nisem imela niti minute miru. niti dojiti nisem mogla v miru. ker sva se z mojim veliko kregala zaradi nje in tudi ker sva bila oba utrujena ker otrok ni ponoči spal, mi je začela groziti da mi bo otroka vzela. ko sem rekla da bova šla živet v najem je vedno rekla da sin nje ne bo zapustil da ona že ve. da jaz kar naj grem vendar otrok ostane tukaj da bo ona skrbela zanj. ko nisem več zmogla sem mojemu povedala kaj se dogaja in on jo je šel takoj soočit s tem. ona je rekla da sploh ne ve o čem govori da ona tega ni nikoli rekla, potem ko sem pa ji jaz povedala da naj ne laže je rekla, aja mogoče se ne spomnim.
kasneje se je zgodilo še par stvari zaradi katerih je moj mož začel verjeti meni. meni je bilo važno da imam svojega partnerja ob sebi in da sva midva tim.
sedaj pa mi je šel zadnji živec ker se je lotila mojega otroka in to na tak način da ga na skrito hrani s sladkarijami pred kosilom da mi potem noče jesti, govori da ima nono rajši kot mamo in ko začne otrok jokat hitro pride daj daj jo meni. včeraj mi je odtrgalo kapo in sem ji zabrusla naj se zase briga in da naj mi neha otroka razvajat ker vem da to dela zanalašč. prej ji nikoli nism rekla nič slabega, ker vem da smo v njeni hiši in jo nočem sovražit saj je le mati mojega moža.
ne vem če bom še dolgo zdržala saj bi rada v miru uživala v svoji družini brez podtikanj in umešavanj. moj mož pa tudi če ji kaj reče se vedno naredi uboga, češ saj je celo življenje skrbela zanj zdaj ji pa tako vrača. po mojem si misli da bi mogla biti še vedno na prvem mestu in da bi ona mogla met vse pod kontrolo. kakor bi ona ukazala taako bi bilo.
rada bi se samo umaknila vendar nočem izgubiti moža. kaj naj naredim?
hvala za vaše nasvete
že prežvečena tema, ampak vseeno zame edinstvena. jaz, moj mož in hči stara 4 leta živimo pri tašči, hišo si delimo na pol. spoznala sva se pred 6 leti in zame ni bilo več drugega moškega pod soncem. družile so naju iste stvari, isti hobiji in podoben pogled na svet. kaj kmalu sem se preselila k njemu in odločila sva se da tudi z otrokom ne bova dolgo odlašala. naj povem še da sem se s taščo super razumela vse dokler nisem prišla živet k njim. ker je imela tašča v stanovanju od mojega še svoje prostore kjer je imela vso navlako ki jo ne bo nikoli več rabila, jo je moj mož prosil naj to umakne saj bova rabila prostor za novega člana. naj povem da sva do tedaj imela samo kuhinjo, kopalnico in dnevno sobo v kateri sva tudi spala. prostori niso veliki zato bi nam prav prišla dodatna soba. pa se je začelo. po njenih besedah sem bila vse samo človek ne, vse njegove biuše so zlate jaz sem bila gnoj, da kaj si mislim da sem da bom prišla med njo in sina in da sem za vse jaz kriva. ker imam še vedno spoštovanje do starejših in predvsem ker je to mati mojega moža katerega ljubim sem brez besed spakirala in odšla. moj me je prosil naj pridem nazaj in čez en teden me je poklicala tašča in se mi opravičila. prišla sem nazaj, ker sem ga imela rada in ker drugje nisva imela možnosti živeti. vse je bilo lepo, tašči sem oprostila in mislila sem da se bomo od sedaj lepo razumele. začelo se je z majhnimi stvarmi ki so se nabrale. povsod sem jo morala voziti tudi k prijateljicami in tam čepeti po pet ur da je ona uživala, po vseh nakupih, jo peljati na morje.. bila sem noseča in utrujena in en dan sem rekla da jo ne morem peljati ker nimam denarja za bencin pa mi je rekla da mi ga posodi, da ji bom vrnila ko bom mela. naj poudarim da sem jo peljala k njenim prijateljicam ker je ona želela. zjutraj ko sva midva še spala je hodila k nam nam pobirat umazano perilo in ga dala prat, zlikala in pospravla v najino omaro kuhala nama je in če sva hotela it kam vn je rekla da kam bova hodila in zapravljala denar. če sva šla na sprehod je vedno rekla, ob sedmih je večerja bodita točna. bilo je še veliko stvari kjer nas je hotela imeti pod nadzorom, enkrat je celo prišla v sobo medtem ko sva s partnerjem seksala (brez trkanja) in namesto da bi hitro odšla ven (ker meni bi bilo nerodno) je mirno uprašala če bom ju3 imela kaj časa da jo peljem v trgovino. Naj omenim da je moj mož edinec in da so me vsi njihovi znanci opozarjali da med njo in sina bom pa težko prišla. bivša njegova je rekla da ona bi šla v tisto hišo živet samo mrtva.
naj povem da moj mož ni slab človek , velikokrat sva se menila glede teh stvari in vedno mi stoji ob strani, vendar svoji mami ne upa it proti. ji ne pove odločno kje je meja. zato sem sama ob prvi priliki povedala tašči da za svojo družino skrbim sama, perem, kuham in pospravljam sama. hišo si delimo na pol mi smo zgoraj ona je spodaj tako da vodimo vsaka svoje gospodinjstvo. račune plačujeva večinoma midva, smo si razdelili pošteno da ona pač plača svoj del. je v penziji tako da je cele dneve doma in ponavadi gleda televizijo.
malo boljše stanje je bilo, dokler nisem rodila. potem pa nisem imela niti minute miru. niti dojiti nisem mogla v miru. ker sva se z mojim veliko kregala zaradi nje in tudi ker sva bila oba utrujena ker otrok ni ponoči spal, mi je začela groziti da mi bo otroka vzela. ko sem rekla da bova šla živet v najem je vedno rekla da sin nje ne bo zapustil da ona že ve. da jaz kar naj grem vendar otrok ostane tukaj da bo ona skrbela zanj. ko nisem več zmogla sem mojemu povedala kaj se dogaja in on jo je šel takoj soočit s tem. ona je rekla da sploh ne ve o čem govori da ona tega ni nikoli rekla, potem ko sem pa ji jaz povedala da naj ne laže je rekla, aja mogoče se ne spomnim.
kasneje se je zgodilo še par stvari zaradi katerih je moj mož začel verjeti meni. meni je bilo važno da imam svojega partnerja ob sebi in da sva midva tim.
sedaj pa mi je šel zadnji živec ker se je lotila mojega otroka in to na tak način da ga na skrito hrani s sladkarijami pred kosilom da mi potem noče jesti, govori da ima nono rajši kot mamo in ko začne otrok jokat hitro pride daj daj jo meni. včeraj mi je odtrgalo kapo in sem ji zabrusla naj se zase briga in da naj mi neha otroka razvajat ker vem da to dela zanalašč. prej ji nikoli nism rekla nič slabega, ker vem da smo v njeni hiši in jo nočem sovražit saj je le mati mojega moža.
ne vem če bom še dolgo zdržala saj bi rada v miru uživala v svoji družini brez podtikanj in umešavanj. moj mož pa tudi če ji kaj reče se vedno naredi uboga, češ saj je celo življenje skrbela zanj zdaj ji pa tako vrača. po mojem si misli da bi mogla biti še vedno na prvem mestu in da bi ona mogla met vse pod kontrolo. kakor bi ona ukazala taako bi bilo.
rada bi se samo umaknila vendar nočem izgubiti moža. kaj naj naredim?
hvala za vaše nasvete