Forum: Partnerska in družinska posvetovalnica

Strokovna pomoč družinam, partnerjem in posameznikom v osebnih stiskah in težavah v odnosih ter staršem pri vzgoji otrok.

Nenavadno ljubosumje

Odgovori Nova tema
Default avatar Marpa 22 Jan 2015 18:33

Moj prvi prispevek, zato pozdrav vsem avtorjem in članom foruma, lastnikom.

Gre za razmerje zrelih oseb v katerem je moški 15 let starejši od ženske. Spoznala sta se 7 let nazaj in kmalu ugotovila, da se neverjetno, gotovo usodno ujemata in razumeta. Posebno je to povdarjala ona, ki ga je kmalu imenovala za človeka svojega življenja ipd. Ona je zelo prikupna, lepa in prijetna. Čudovita pravzaprav. Zelo inteligentna, delavna in sposobna podjetnica. Oba sta se, ko sta se spoznala ločila in zapustila vsak svojo družino.

Težave so se začele točno eno leto po tem, ko sta se spoznala. Imela je avanturo s drugim moškim, za katero se je izvedelo. Moški je bil šokiran, kljub temu je nekako to sprejel , kot nekakšen nesrečen splet okoliščin in sta nadaljevala brez večjih pretresov. Moški tega
dogodka potem nikoli ni omenjal.

Naslednje težave so se začele točno 2 leti po tem, ko sta se spoznala. Na terasi hotela ob morju, kjer sta preživljla prvomajske počitnice ga je obtožila, da se je spogledoval z žensko za drugo mizo, ki da je malo pred tem odšla od mize. On te osebe ni niti opazil, še ni vedel za koga gre, kaj šele da bi se z njo spogledoval.

Sledeči incident se je zgodil na nekem koncertu rock skupine, ko je ona kmalu po začetku želela napustiti koncert in sta ga zapustila zaradi njegovega spogledavanja z drugimi ženskami v množici ( stoje ). On o tem ni vedel ničesar, saj bi mu to ob njej, lepotički bilo zadnje, kar bi mu prišlo na misel.

Nekaj mesecev lasneje je ugotovila, da so njegovi komolci rahlo rdeči in da se malo luščijo. Pripisala je to njegovem seksanju z drugimi in drgnjenju po rjuhah (!?).. najprej se je smejal in hecal, omenil je, da bo naslednjič preveril kakšne rjuhe imajo ženske k katerimi hodi. Kmalu mu ni bilo do heca, ker je zadeva čez par mesecev eskalirala in trditev o komolcih, kot posledica prevar je bila vsako malo na programu, do konca njihove zveze, celo do danes.

Potem je slučajno ugotovil, da je pisala nek obtožojoč e-mail relativno znani osebi, katere fotka je bila v časopisu, oziroma jo je po njenih trditvah videla na TV. Žensko je obtožila, da ima razmerje z njenim moškim. Ko je moški z njo poskusil razčistiti zadevo se je iskazalo, da je do povezave s to osebo prišla na podlagi rdečega lasu, ki ga je najdla na puloverju njenega moškega. Enake, rdeče lase pa je imela oseba s TV. Bizarno, vem.

Ni pomagalo čudenje in prepričevanje, da je zgodba privlečena za lase, da ni popolnoma nobene osnove za to povezavo. Žal ni zaleglo in to „razmerje“ z rdečelasko je v naslednjih letih z njene strani bilo večkrat omenjano in očitano.

Živela sta ločeno, v različnih krajih, precej narazen. Družila sta se ob podaljšanih vikendih, praznikih, dopustih. V glavnem sta se imela zelo lepo, z vmesnimi vloški njene žalosti in
bolečine, očitkih ob prepričanju, da moški ob njej ima druge ženske.

Kmalu je bila omenjena popolnoma nezanimiva soseda njegove matere, zaposlenka pri poslovnem partnerju, celo nečakinja je bila omenjena v nekem grdem kontekstu. Skoraj vsaka ženska v njegovi bližini je bila „sumnjiva“ . Na enem od dopustov ga je grdo obtožila, da se je vsiljeval mladi punci v družbi fanta na izletniški ladjici. S punco ni izmenjal niti besede, niti pogleda...če je treba sploh omenjati.

Počasi so znane obraze zamenjale splošne trditve in optožbe, da moški ima druge ženske, da so mu dotiki drugačni, da ona čuti, da je samo ena od mnogih, od 100. Zadnji incident, dobesedno incident se je zgodil na Dunaju, na izletu z avtobusom, ko ga je po dvournem razgledavanju mesta na cesti obtožila, da se spogleduje in vsiljuje mladi ženski v družbi fanta.. iz njihove skupine.

Moški jo je ves čas prepričeval, da so njene zgodbe popolnoma neosnovane. Včasih jo je prosil naj neha, ji govoril, da bo uničila zvezo, da seje sovraštvo, da se ne bo dobro končalo. Včasih je vpil, ji govoril naj gre stran, če je resnično prepričana, da on ima druge.
Prosil jo je in „pošiljal“ psihologu, ji govoril, da ima resen problem, ki ga on ne zna rešiti.
Danes mislim, da je pogosto ravnal narobe, čeprav ni prepričan, da bi pomagalo karkoli.

Moški je ves čas imel problem razlike v letih in je predvideval, da ona ni zadovoljna s takšno zvezo, da poskuša zvezo razdreti, sicer na nekoliko čuden način. Govoril je z njo in ji povedal, da se zaveda svojih pomanjkljivosti in naj ne išče izgovorov, naj pove po pravici, če želi prkiniti zvezo. Pa ni hotela nič slišati o tem, govorila je da so njej edini problem njegove druge žene in njegova nezvestoba. Da ga ima najraje na svetu je govorila in, da bi rada prekinula intimnost, če on ne preneha z nezvestobo.

Počasi se je med njimi ustvaril nekakšen oblak nerazumevanja, ko je moški mislil, da ga ona pravzaprav zapušča, da mogoče ima celo koga drugega. Ona pa, po kasnejših razlagah, da se je odmikala, ker ni mogla prenesti njegove nezvestobe. Zadnjih pol leta, ko je on privatno in poslovno, celo zdravstveno imel precej skrbi in stresa je njihovo razmerje postajalo čedalje bolj nejasno, na trenutke mučno in vidljivo razpadajoče.

Končalo se je tako, da mu je nekje na 7.obletnico njihovega prvega srečanja, ki ga je ona imenovala s posebnim imenom in sta ga častila povedala, da ne želi z njim več intimnosti.
Da je edini razlog njegova nezvestoba. Nič drugega nista dorekla, moški je bil izven sebe, ker se ni mogel braniti, ni mogel priznati in prositi odpuščanja ker ni imel zakaj. V jezi je odšel. Po telefonu in po elektronski pošti je čez 14 dni od nje dobesedno izsilil priznanje, da ima drugega. Prosil jo je naj se premisli. Ni hotela in je trdila, da samo zato, ker mu ne zaupa več.

V naslednjih dneh sta se videla dvakrat, izmenjala stvari, pogovarja sta se in nič zbližala, ona je bila videti popolnoma odtujena, oziroma okupirana z drugim moškim.

V naslednji 8ih mesecih sta veliko kontaktirala. V glavnem po el.pošti. Moški je bil in je zelo prizadet, ne razume te diskrepance med njeno pozornostjo, njeno deklarativno ljubeznijo, ki da je večna..kljub nastali situaciji. Nenehno poskuša razumeti kaj je pravzaprav v ozadju tega, resnično njen občutek, da on ima druge, bolezensko ljubosumje
ali nekaj drugega, navadna želja po drugačnem, drugem partnerju, drugačnem življenju.

Ona mu piše isto, kot prej, da ji je bilo stalo, neizmerno veliko. Da on ne bi nikoli imel druge, če bi se zavedal koliko ji je pomenila njihova zveza. Da sedanje njeno stanje ni enako, da po njem ne more več imeti nobenega rada ipd. ne morem vsega niti napisati tukaj. Moški ji pravzaprav ne verjame in še zmeraj se nagiba temu, da je „njegova nezvestoba“ njej nekakšen za izgovor, izhod v sili. Da ji je težko „povoziti“ vse obljube in dejanja v preteklosti z nekakšnim preprostim priznanjem, da ne želi več, da se je ljubezen „potrošila“ in, da želi drugačnega moškega, drugačno življenje.

Pravzaprav razmišljanje o preteklosti v resnici nepomembno in neproduktivno za moškega, Zveza je nepovratno končana in je ni več, za nazaj je celo na nek način škodlivo se ozirati. Pa spet me muči vprašanje, če gre dejansko za bolano ljubosumje, ali kaj drugega. Pri hudem ljubosumju ponavadi opisujejo veliko pozornost ljubosumnega partnerja na detalje, na raziskave in potrebo po ugotavljanju kaj partner dejansko dela in kje se giblje.

V našem primeru tega ni bilo. Razen primera iz začetka, ko se je ona hotela celo dobiti s tisto rdečelasko in razčistiti prevaro, nikoli ni bilo opaziti konkretnih dejanj v smeri razčiščevanja kaj moški dejansko počne, kje in s kom se druži in skače čez plot. Zato se moški nikoli ni mogel zagovarjati. Stavek „lažje mi je, če priznaš , da si bil z drugimi“ pove veliko. Bil je izgovorjen neštetokrat.

Žal ne morem dobiti podatke o tem, kakšna je bila v prejšnji zvezi, če je tudi tam imela probleme s ljubosumnostjo. Iz krogov prejšnje njene družine sem slišal, da je „zelo občutljiva“, sama mi je govorila, da jo mož pravzaprav ni maral in jo je zanemarjal.

Vem, da sem napisal nekoliko subjektivno, moški je zagotovo pri njej spregledal potrebo
po večji pozornosti, celo mnogo banalne in osladne pozornosti bi pomagalo, bolj kot besede razuma in logike... da pa nikoli ni popil niti kave s kakšno, žensko ali pomislil, da
bi bil z drugo, kot rad sam pove verjetno tukaj ni potrebno posebej povdarjati. Verjemite.

Prosil bi , če kdo napiše kakšno mnenje. za vprašanja sem tudi zelo na voljo.

Oprostite, če sem napisal predolgo.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Sabina_JuricSenk 1 Feb 2015 13:35

Spoštovani Marpa!

Ob branju vašega dolgega prispevka je možno začutiti eno veliko zmedo, iskanje pravega odgovora in istočasno željo po ohranjanju varne razdalje med vami in celotno zgodbo. Tiste razdalje, ki vas lahko ohrani pred ponižujočim vedenjem, polnim bolečine, strahu in terorja, ki se odvija v zgodbi, katero opisujete. Vendar koliko uspete v tej zgodbi ohraniti svoje dostojanstvo in svoje osebne meje, koliko pa ste ves čas zasuti s podrobnostmi iz zgodbe, ki ni vaša?

V vašem natančnem opisovanju dogodkov je zaznati podporo obema udeležencema v tej zvezi, tako gospe (Danes mislim, da je pogosto ravnal narobe, čeprav ni prepričan, da bi pomagalo karkoli. … moški je zagotovo pri njej spregledal potrebo po večji pozornosti,… ) kot gospodu (…da pa nikoli ni popil niti kave s kakšno, žensko ali pomislil, da bi bil z drugo, kot rad sam pove verjetno tukaj ni potrebno posebej povdarjati. Verjemite. ). V vaših opisih je kljub želji po nevtralnosti možno začutiti vašo skrb zanju, pa tudi prezir in jezo. Prvo, kar se velja vprašati je – kakšna je vaša vloga v vseh tej zgodbi, g. Marpa?

Komu bi želeli pomagati, ali bi želeli nepristransko oceniti kdo ima prav in kdo narobe, bi želeli dobiti potrditev, da ste v tolažbi enemu in drugemu ravnali pravilno, oz. tukaj dobiti ustrezne napotke, kako svojo vlogo posrednega svetovalca ohranjati še naprej? Tako kot vi preko foruma posredno pristopate do omenjenega para, tako sta tudi gospod in gospa preko afer, obtoževanja, terorja drug do drugega iskala način, da bi prišla drug drugemu blizu, da bi se čutila povezana in slišana. Namesto bližine, ranljivosti in iskrenosti, sta se gospod in gospa še bolj ranila, ponižala in razvrednotila s svojim vedenjem. Kljub temu sta vztrajala in verjela, da bosta na ta način sebe v tem odnosu pomirila in od drugega dobila potrditev, brezpogojno sprejemanje. V kateri zgodbi sta živela gospod in gospa in katero hrepenenje ju je ohranjalo v odnosu polnem bolečine in trpljenja, kjer sta potrditev in ljubezen iskala v telesni bližini? Kot pišete, sta za težave krivila drug drugega, svojega dela odgovornosti za odnos se nista dotaknila, o tem nista govorila.

Koliko tukaj vi, gospod Marpa, lahko ravnate drugače? Se lahko otresete vloge svetovalca, terapevta in analitika, ter skušate biti v odnosu do njiju tisto kar ste (prijatelj, brat, znanec, sosed,…niste nam povedali tega) in jima daste iskren odziv? Poveste kaj čutite ob njima in kako naporno je biti tisti, ki je zasut s podrobnostmi iz tujega življenja, ter od katerega se pričakujejo rešitve, usmeritve, nevtralnost in razumevanje? Bodite to kar ste in komunicirajte iskreno.

Da bi bilo gospodu in gospe lažje, pa bosta morala začutiti svojo bolečino, svoj strah in nezaupanje, ter se odločiti, da v takšnih odnosih ne želita več živeti. Njuna odločitev za iskanje pomoči pri zakonskemu in družinskemu terapevtu (kot par ali kot posameznika) bo tista, ki jima bo lahko pomagala iz vrtinca napornih in bolečih odnosov. Seveda pa so v veliko pomoč tudi prijatelji, znanci, ki so jima kot prijatelji in znanci v oporo (in ne analizirajo njunega odnosa ter iščejo težav v njuni zgodovini).

Srečno!

dr. Sabina Jurič Šenk, univ. dipl. psihologinja
[email protected]
041 34 14 14
http://www.utrink.si

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Stran 1 od 1
Na vrh