Forum: Partnerska in družinska posvetovalnica

Strokovna pomoč družinam, partnerjem in posameznikom v osebnih stiskah in težavah v odnosih ter staršem pri vzgoji otrok.

Moderatorji:
JernejaDimecBratina
Jerneja Dimec Bratina
spec. zakonske in družinske terapije 
Barbara Novak
Barbara Kutnar Novak
dr. zak. in druž. ter. 
Sabina_JuricSenk
dr. Sabina Jurič Šenk
psihologinja 
JanaLavtizar
Jana Lavtižar, spec. ZDT
zakonska in družinska terapevtka 

Sestrin fant je posesiven

Nova tema
Default avatar esc1993 5 Feb 2017 00:05

Saj niti nevem ali sem temo odprla v pravem forumu, ker nevem pod kaj naj jo kategoriziram...no, zgodba je sledeča:
Pred meseci sem delala v nekem lokalnem vaškem baru, študentsko delo pač, dokler ne najdem kaj bolj stabilnega in dokler ne zaključim faksa. Tja vedno zahajajo isti ljudje, po večini stari "vaški pjanci", pa tudi nekaj mladine, ki je zjutraj na kofetu, zvečer pa na kakšnem pivu. In vedno je prihajala simpatična družba fantov mojih let (20-25) in z njimi sem se dobro razumela, normalno smo se pogovarjali, nobeden od njih ni bil nesramen ali kakorkoli škodljiv, pač samo simpatični in prijazni fantje. In da ne bo pomote, nobeden od njih mi ni bil všeč ali karkoli podobnega...Zame je bilo delo natakarice v baru samo študentska služba (poleg še dveh, ki sem jih imela, kadar sem bila tam frej, da sem si lahko privoščila potovanje), tako da tudi s temi fanti po končani izmeni nisem imela nikakršnih stikov ali druženj v lokalih, itd. Se je pa z njimi začela družit moja 17-letna sestra. Bilo mi je vseeno, pač fantje so bili okej in nisem imela nič proti. Potem pa je avgusta začela hoditi z enim izmed njih in prav tako se nisem vmešavala v zvezo - zdelo se mi je prikupno da sta se ujela, saj se mi je fant zdel v redu, ima končano šolo, službo in ker sem ga poznala iz bara, se mi je na podlagi pogovorov, ki smo jih imeli zdel čisto prijazen, razgledan, skratka v redu fant. In sestri seveda privoščim srečo in vse najboljše v življenju.
No, potem se je začel september, odšla sem na potovanje in tu so se začeli problemi. Sestra mi je začela pisat o tem kako ljubosumen je njen tip, da se vsak dan kregata, da ne ve ali ji lahko zaupa, da ima doma očeta, ki ima težave z alkoholom, potem gre oče na zdravljenje, ko pride nazaj je okej za nekaj mesecev, potem spet pije in zgodba se ponavlja. Sestri je še fant povedal da je na antidepresivih, ker je negotov vase in se boji da jo bo izgubil in da noče da se druži z drugimi fanti. Sestri sem takoj rekla naj takoj pusti takega fanta, saj ji ne bo prinesel čisto nič drugega kot probleme. Pa me ni poslušala, samo napisala mi je da sta se pogovorila in da je zdaj vse okej. No, ker sem potovala in ker me ni bilo doma, se do konca potovanja nisem s tem več ubadala, saj sem hotela uživati, ko pa sem oktobra prišla domov, sem opazila da je sestra postala vse bolj živčna, nervozna, oddaljena od družine. Tudi s prijatelji se ni več družila tako pogosto. In v naslednjih mesecih so se šoki kar vrstili.
Ko je sestra delala med vikendi ji fant ni verjel in ji ukazal naj mu pošlje sliko, da je res v službi in morala je poslati sliko kako dela v kuhinji, če je ne bi, bi jo pustil. Ko je neka sošolka povedala njenemu fantu neko brezvezno stvar iz preteklosti, ki ni bila nič kaj takšnega, ji je ukazal, da naj se ne druži z njo, saj je lažnivka in ji ne verjame. Sedaj sestra s to prijateljico na skrivaj hodi na kakšno kavo, kadar ima le uro časa. Ukazal ji je naj se neha družit z vsemi njenimi moškimi prijatelji, s katerimi se druži že več let, a z nikomur od njih ni imela nič. Ves čas je pri nas doma, kadar ne dela, a ko je ona imela prakso ali ima počitnice si vzame bolniško, da jo ima cel dan pod kontrolo. Vsak dan je celo noč z njo, ker ji ne zaupa da bo ponoči doma, ampak je prepričan da ga bo varala. Seveda, sem to situacijo takoj zaupala staršem (doma nismo imeli nikoli problemov, smo družina, ki ima normalno razčiščene pojme, nikoli ni bilo pretrde vzgoje, a preveč soft tudi ne, saj starša nočeta da s sestro odrasteva v dve pomehkuženi hčerkici, zaviti v vato, ki na koncu ne bosta zmogli skrbeti zase) in seveda sta ji povedala, da pač nima kaj imeti takega fanta in da je vredna več od takega idiota. Oče pa ji je lepo povedal, da dokler bo fant tak, nima vstopa v hišo in tudi nima kaj spati pri nas. Seveda njen fant ne spoštuje staršev niti toliko, da bi to upošteval, ampak se vsak dan po deseti uri zvečer potiho priplazi k nam (no, sestra mu odpira vrata, on nima ključev) in pri nas ostane do 3-4 zjutraj, potem gre domov ali na šiht, avto pa pusti pred bližnjo trgovino. Moja starša sta tega fanta videla le enkrat, pa še to ko se je prišel samo predstavit in nato takoj odšel k sestri v sobo. Sestra je pri njih doma sicer lepo sprejeta, a ona mora iti na vsako kosilo ali večerjo k njim, on pa nikoli ne pride pozdravit najinih staršev, čeprav sta starša rekla, da bonton veleva, da če pride na obisk, naj vsaj pozdravi (no, še preden je oče rekel da ga v hiši ne želi več videti). En primer je bila naša družinska večerja...pri starih starših smo imeli Miklavža in tisti dan se zberemo vsi skupaj pri starih starših. Sestra je rekla da nemore, ker je bila povabljena na Štajersko na krst nekega bratranca od fanta v nevem katerem kolenu. Oče je znorel in rekel da nima kaj ugovarjati, da je to družinska večerja, stara je 17 let in dokler je mladoletna bo ubogala starše. Na koncu je popustil je le toliko, da ji je rekel naj jo ob 16.00 pripelje na večerjo. Odložil jo je ob 18.00, češ da on pa zaradi neke večerje ne bo prej hodil domov zaradi njenih sorodnikov. Seveda so sestri v šoli začele padati ocene, doma je bil cel "halo" in sestra je že začela pakirati in začela govoriti da ne bo več živela doma, da bo pustila šolo in delala v tovarni na minimalcu in živela z njim (no, saj on ima redno službo, ampak tudi v neki tovarni za minimalca) in takoj je pisala fantu naj jo pride iskat. Starša sta se postavila pred vrata in ji povedala, da dokler zadeva doma ne bo rešena ne gre nikamor, a ravno ko je oče nosil njene kovčke nazaj v sobo in se je mati za sekundo obrnila stran je ušla skozi vrata, on jo je že čakal v avtu in videli smo skozi okno da sta se odpeljala. Starša ta počakala 20minut, da bi videla ali jo bo pripeljal nazaj, potem pa sta sestri napisala da naj pride takoj domov ali pa bosta klicala policijo in jo poslala njemu na dom. Stvari še bolj uhajajo iz rok, ko sem temu fantu rekla da je posesiven in ljubosumen in sedaj sestra pravi, da on ne sme izvedeti, da se midve pogovarjava in druživa, saj on noče, da se ona pogovarja z mano, ker ga ne maram in ker pravim da je posesiven in ljubosumen...prepirata se pa vsak teden, vsak teden gresta skupaj in narazen, ona joka za njemu, ko jo pusti, teče na prvi vlak, da gre k njemu,...podobnih zgodbic je še več, te so najbolj kritične. On dobesedno manipulira z njo, se igra z njo, jo izkorišča. Cela družina, s starimi starši na čelu, jo želimo prepričati da ni pravi zanjo, poleg tega je še iz bolj socialne družine in ni ravno socializiran pri določenih zadevah in bi bilo bolje, da si najde nekoga bolj, čustveno in psihično stabilnega/zrelega, tudi malo bolj izobraženega in na bolj stabilnem finančnem položaju (pa ne pravim da je denar vse in da so vsi "socialci" isti, niti slučajno nočem metati vseh v isti koš, a pri večini je tako). Sestra trenutno zaključuje srednjo šolo in še sama ne ve, kaj naj gre študirat, vendar bo morala tako ali drugače, tu sploh ni debate. Sicer ji fant še ni rekel nič na to temo (ali pa ji je, samo mi sestra še ni nič omenila glede tega) vendar sem prepričana, da mu to ne bo preveč všeč. Ker vem, da takoj ko bo prišla v ljubljano ali kamor koli bo šla živet, bo spoznala nove ljudi in tudi bolj odrasle tipe z razčiščenimi pojmi v glavi. In tak tip kot je on, to dobro ve in se tega boji.
Mislim da se sestra zaveda, da njegovo vedenje ni uredu, samo se izgovarja na "ljubezen" ko vedno pravi "da ga ljubi". Po eni strani joka 5 minut, potem čez 5 minut reče, da ji je vseeno, dokler ima nekoga ki jo vozi naokoli, potem spet jok...potem krivdo vali nase, da je pravzaprav ona kriva za vse prepire in ga na vsak način skuša zaščititi in išče izgovore zanj...vedno mi pa pove in mi zaupa kaj se dogaja z njima in kakšne probleme imata. Enkrat sem srečala v mestu 2 njeni prijateljici/sošolki. Obe sta mi povedali, da njenega tipa nobeden od njenih prijateljev ne mara, saj so ga vsi spregledali, skušali so pomagati njej, pa nikogar ne posluša. In on ne mara nobene njene prijateljice, sestra mi je sama povedala, da ima več ali manj čez vsako, ki jo je spoznal kaj povedat (čez tiste ki jih (še) ni, nima kaj za pripomniti). Tudi na neki veselici, nekaj dni preden sta začela hodit, sva jaz in moj prijatelj (ki je bil tudi prijatelj moje sestre, velikokrat smo bili zunaj, saj sva s sestro nekaj časa imeli isto družbo, a ta se ni sesula zaradi njenega fanta, vendar iz drugih razlogov) šla pogledat sestro in to njeno družbo, kjer je bil njen takrat še bodoči fant. Pozdravili smo se, izmenjali nekaj besed, čez 15minut sva s prijateljem šla naprej žurat drugam, s svojo družbo. Že takrat mi je prijatelj, ki ima sicer zelo dober občutek glede ljudi, rekel da mu nekaj na temu tipu ni všeč, da je začutil nekaj slabega in da se mu zdi malo posesiven, saj je začutil da temu tipu ni bilo po godu, ko se je sestra pogovarjala z njim(z mojim prijateljem). To sem nekaj dni kasneje omenila sestri in njen fant ji je rekel da se mora nehat družit z mojim prijateljem, ker je naduvan in poln samega sebe in mu ni všeč.
Nevem kaj naj še naredimo, ta tip prinaša dobesedno samo slabo voljo in jezo, ter predvsem skrb - kaj če ne bo dojela? In bo nekega dne res šla od doma, živet k njemu, po najhujšem scenariju še celo zanosila s takim človekom? ima mogoče kdo kakšen nasvet ali podobne izkušnje?

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Sabina_JuricSenk 19 Mar 2017 15:18

Spoštovana esc1993!

Veliko teže in bolečine je v vašem dolgem pismu. Po eni strani lahko začutim veliko strahu, skrbi za vašo sestro, saj vam je res težko gledati nekoga, ti tako trpi ob vas, po drugi strani pa ste še besni na njenega fanta ter povsem nemočni, da bi ga njej pokazali v tej luči, kot ga vidite vi. In če sem iz napisanega prav razbrala, ta zgodba traja že od avgusta lani, ko sta sestra in njen sedanji fant postala par?

Kot sem že napisala je v vašem pismu je ogromno močnih afektov, zelo slikovito ste opisali sestrino, tudi vašo stisko, ter stisko staršev ob vsem tem dogajanju. Zanima me, ali se sploh lahko v tem času posvetite tudi sebi in vašim potrebam? Če prav razumem tudi vi študirate, delate razna študentska dela, da boste jeseni lahko šli na potovanje… Si boste v tej situaciji sploh upali oditi, ali boste kar čakali, kdaj boste morali ukrepati in pomagati sestri – jo poslušati, ji pomagati pakirati, ali jo prepričevati in ji dokazovati, kako zelo se po vašem mnenju (in mnenju večine ljudi, ki jih poznate) moti glede njenega partnerja… Ne vem koliko se vi ob tem počutite na nek način izigrani? Skrbite za sestro, ste ji v oporo, istočasno poveste svoje mnenje njenemu fantu, ter s tem tvegate njegovo jezo na vas. Ne veste niti, ali stvari, ki jih govorite s sestro ostanejo pri njej, ali ona vašim besedam da vrednot glede na fantovo mnenje (torej, da sestra fantu redno poroča o tem, kako ga vidite vsi ostali). Istočasno pomagate staršem, se strinjate glede osnovnega bontona v hiši, jim daste na nek način prav, da so zadržani in jezni na fanta, veste, da fant spi pri sestri (ste to zadržali zase ali ste povedali staršem in ste skupaj razmišljali kako boste sestro obvarovali pred najhujšim - omenjate celo, da bi lahko s fantom zanosila). Istočasno ste pa tudi nekdo, ki sprejema vse informacije vaših prijateljev in znancev o sestrinem fantu. In te informacije so, glede na to kar pišete, negativne.

Gospa esc1993 – ogromno čustveno breme nosite! In veliko, res ogromno prenesete! Zanima pa me, če ste se že vprašali, koliko časa nameravate še aktivno sodelovati v vseh teh vlogah, ki jih opravljate – vloga razumne in tolažeče sestre (sestri st ena razpolago, ko vam razlaga svojo bolečino, jo joka), vloga zaupnice sestri (ste vedno na njeni strani), vloga upornice in razsodnice (ko poveste fantu kar mu gre), vloga skrbnice vseh informacij (prestrežete ogromno informacij o njenem fantu), vloga »nadomestnih« staršev sestri (ko skupaj s starši razglabljate kaj bi bilo potrebno narediti) … Kje ste vi v vsej tej zgodbi? Koliko vas vse te vloge izčrpavajo? Ste se to kdaj vprašali?

Ne bi želela biti nekdo, ki vas sodi, ali nekdo, ki ne razume, kaj pomeni gledati lastno sestro, ki trpi »v imenu ljubezni« kot ona temu pravi. Ampak bojim se, da boste na način, kot situacijo rešujete zdaj, zgolj sami pregoreli, bili krivi za vse s strani sestre, njenega fanta, tudi starši bodo mogoče pričakovali, da boste ostreje nastopili ali jih vse redno poročali, kar vam govori sestra, znanci lahko menijo, da ji boste kot starejša sestra le odprli oči… Ampak gospa esc1993, vi vaši sestri ne morete odpreti oči, če ona tega ne želi! In tudi je ne morete rešiti! Niti ne morete namesto staršev odločati kje bo živela, s kom, ali bo nadaljevala šolanje, ali se bo preselila, kaj bo študirala… Sliši se kruto. Verjetno tudi mene doživljate kot nekoga, ki vas ne razume, saj želite vendar le pomagati. Vem, kaj doživljate in kako pomembna vam je sestra in njena sreča. Ravno zato bi želela, da sprevidite, da sestre ne morete rešiti na način, kot se tega lotevate sedaj. Ne z brezpogojnim poslušanjem, ne z obsodbam fanta, ne s plani, ki jih gradite s starši,… Koliko se v vsej tej godlji lahko ustavite in pomislite zgolj nase? Kaj za vas pomeni ljubezen? Kaj pričakujete od partnerja? Kakšnega odnosa si želite?

Vaša sestra je odrasla. Ne vem, ali je že dopolnila 18 let ali ne, vendar to je zgolj formalni vidik odraslosti. Nikakor pa ni 5 letnica, ki potrebuje zaščito in vodenje 24 ur dnevno. Zakaj se obnaša kot nekdo, ki ne zmore živeti po svoje, ampak si pusti ukazovati, se omejevati, in posluša navodila nekoga drugega, ob katerem se težko čuti enakovredno, upoštevano in spoštovano? Kako to, da je sprejela to vlogo, ve le ona sama. In pomagala si bo lahko sama, ko se bo odločila, da te vloge več ne želi igrati, ko bo spoznala da potrebuje pomoč in ko bo pustila, da ji boste vsi drugi, ki ji želite dobro, sploh lahko pomagali npr. z oporo, nasveti, razumevanjem. Verjetno pa tudi sama ni pripravljena, da ste tako kot njen fant tudi vsi ostali (vi kot sestra, prijateljice, prijatelji – v kolikor se še druži z njimi, starši…) tisti, ki boste sodili o njenem življenju. Sploh pa še, če se vaša navodila ne ujemajo z njegovimi navodili.

Ona je torej tista, ki drži škarje in platno svojega življenja v svojih rokah. In bolj ko ji ga boste želeli vzeti – vi ali on – bolj bo zmedena, manj moči bo imela, da se postavi na lastne noge.

Kaj torej sploh vi lahko naredite?

Razbremenite se vseh ostalih vlog, razen vloge sestre. Ker vi ste ji lahko zgolj sestra. To pomeni, povejte ji, kar čutite. Ne kakšne je on in kakšna je ona, in kaj pravijo drugi, ampak zgolj kaj menite vi – npr. Ko te gledam, vidim pri tebi spremembe. Zdiš se mi bolj živčna, odmaknjena od drugih, manj družabna, veliko jokaš, spreminjaš svoje razpoloženje… Hudo mi je, ko te tako gledam. Zdi se mi, da nisi srečna. Kaj si mislila narediti, da se boš počutila bolje? Ali ti jaz lahko s čim, konkretno, pomagam?Ko vam bo zaupala, kar doživlja in kar se ji dogaja, boste precenili in ji povedali kaj si o tem mislite. Povejte iskreno tisto, kar mislite. Govorite o sebi – npr. Jaz se ne strinjam, da ti fant ne pusti, da se družiš s prijateljicami. Jaz tega zase ne bi sprejela. Če boste čutili, da vam bo povedala nekaj, kar ogroža njeno varnost oz. pravila v hiši vaših staršev, boste iskreno povedali, kaj boste naredili – npr. Če bi se zgodilo, da bi jo fant udaril, ali bil kakorkoli (resnično upam, da tega ne bi pustila!) nasilen, boste povedali, da jo to vedenje nesprejemljivo, in da boste o tem obvestili policijo (lahko tudi anonimno). Če bo fant prespal v hiši, pa vi menite, da bi morali to starši vedeti, ker je to dobro za vašo sestro, ji boste povedali, da boste o tem govorili s starši. Starši pa bodo potem reagirali, kot se bodo sami odločili. Ne prevzemite pa vi vlogo staršev in ne pripravljate plana z njimi – kaj boste naredili. Tisto, kar vaša sestra od vas potrebuje je iskrenost in predvidljivost. Poveste kar mislite, naredite kar ji rečete, ne vmešavate pa se v njeno vezo, če vas ona ne prosi da nekaj konkretno naredite. Torej, ko vam bo razlagala kaj se dogaja, jo lahko vedno vprašate – Ti lahko kako pomagam? In šele, ko bo od vas želela konkretno pomoč, boste vi lahko presodili – v tem primeru ti lahko pomagam, tega pa žel ne morem, ker se s tem ne strinjam! Z njo pa lahko vedno govorite o ljubezni in o odnosih in o tem, kaj je vam pomembno, ona pa naj razmišlja o tem, kaj je pomembno njej.

Če povzamem - s tem, ko boste vi lahko ostali stabilni, ne boste ukrepali namesto nje – se npr. jezili, bili nemočni, prestrašeni, ali žalostni, … bo to vlogo morala prevzeti ona sama. Kar pa je edino prav – njeno življenje je, če se sliši še tako kruto, le njeno. Če se boste vi ukvarjali s celotno paleto čustev, ki jih sestra s tem, da vam zaupa, na nek način nezavedno »odloži« na vaša ramena, se njej z njeno lastno stisko ni potrebno soočiti. Vi pa veste, da se bo prej ali slej le morala. Samo ona namreč lahko reče ne nekomu, ki je do nje nespoštljiv, jo omejuje, ji daje navodila ter ji ne pusti, da bi živela tako, kot si želi.

Gospa esc1993, za vašo sestro ste naredili veliko. Če je njena stiska še vedno nerešena naj vam bo to jasni znak, da je vi namesto nje ne morete rešiti. Bodite ji sestra, ki ji z zgledom kaže, kako živeti življenje svoj način, kako biti v odnosu z drugimi spoštljiv. Z vašimi navodili in omejitvami pa ji, čeprav mislite dobro, odpirate še eno fronto, na kateri se bori. Verjamem, da ji boste na način, da stopite korak nazaj najlažje pomagali, da sama spozna, če je njen odnos res tako ljubeč in spoštljiv, da bi želela vanj vlagati svojo energijo, svoje življenje.
Srečno!

dr. Sabina Jurič Šenk, univ. dipl. psihologinja
[email protected]
041 34 14 14
http://www.utrink.si

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Tvoja_teta 22 Mar 2017 11:09

Bolj ko boste vsi rinili vanjo in jo prepričevali, dlje od sebe jo potiskate in s tem točno v naročje tega tipa. S tem mu greste najbolj na roko. "Saj veš, da me tvoji ne marajo" je čudovito orodje za posesivnega človeka, ki ste mu ga vi sami dali v roke. Zaljubljenemu človeku ne boste popolnoma ničesar dopovedali na silo. Če bo hotela pustiti šolo in se zaposliti v tovarni, bo to naredila. In bolj ko ji boste vsi skupaj težili, prej bo to naredila. Ker on sicer včasih malo pretirava v svoji ljubezni, ampak jo edini na svetu razume in ljubi, vi pa samo težite. In nič ne razumete.

Obstaja ena fina knjiga z naslovom "če pa pravi, da me ljubi" (But He Says He Loves Me: How to Avoid Being Trapped in a Manipulative Relationship). Tudi snameš jo lahko, če malo pogledaš po spletu, jaz bi jo pa na tvojem mestu kar naročila in shranila za takrat, ko bo tvoja sestra za to pripravljena.

Pa jemlji to vse skupaj kot eno šolo, ki bo tvojo sestro za vse življenje opremila z zelo dragoceno izkušnjo.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar esc1993 26 Jun 2017 17:45

Pozdravljeni,

Da, to traja že od lanskega avgusta.
najlepša vam hvala za pomoč. Ne poskušam je več prepričevati v nasprotno njenega fanta, ker vidim da počasi sama dojema, vendar ne še čisto dovolj, da bi dokončno odšla. Vendar s časom vem da bo dojela in da ne bo potrebovala moje pomoči. Sama se sedaj bolj posvečam sebi in svojim potrebam, saj ne morem večno stati in živeti za njo, prav tako bo čez nekaJ mesecev stara 18 let, torej je dovolj stara, da bo znala poskrbeti zase.
Vprašali ste me, kaj zame pomeni ljubezen, kaj pričakujem od partnerja,...
Zame ljubezen pomeni, da resda nekoga ljubiš in ga imaš rad, vendar mu moraš pustiti tudi čas zase. Jaz ne rabim svojega partnerja videti vsak dan, 24 ur in ga "kontrolirati". Vsak imava tudi svoje obveznosti, ne želiva se pa tudi naveličati en drugega. Prilagajava se en drugemu, sprejemava kompromise in ko bo čas, si bova kupila stanovanje, vendar ne še sedaj, najprej moram končati šolanje. Zaradi zveze, si ne bom dovolila opustiti svojih želja in načrtov, saj imam 100% podporo partnerja pri vsem kar počnem in mi vedno stoji ob strani - tudi jaz njemu.

Lp, esc1993

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Stran 1 od 1
Na vrh