Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Splošno Zdravstvo pri nas? Odločba invalidske komisije

Odločba invalidske komisije

Pred časom sem bila povabljena na invalidsko komisijo, saj sta mi specialist ortoped in specialist psihiater predlagala skrajšani delovni čas in to 4 ure dnevno. Imam hude težave s hrbtenico, hernio disci, spino bifido, artrozo kolen in ramen, kronični entezitis, degenerativni revmatizerm, več kot leto dni pa se zdravim zaradi depresije. Imam tudi več kot 20 let zvišan pritisk. In danes sem dobila odločbo, da mi skrajšani delovni čas ne pripada, da lahko delam 8 ur.

Na komisiji je bil prisoten samo en zdravnik, ki pa me je spraševal o tem, ali sem poročena, kje dela mož, če sem že babica, enkrat sem se morala predkloniti, dvignil mi je levo in desno nogo, prislonil stetoskop na prsi za kakšnih 5 sekund in s tem je bil pregled opravljen.

Pa saj to ni res….. Kolikor vem, bi naj bili na komisiji prisotni trije zdravniki, ki so tudi podpisani na odločbi. In zanima me, koliko priporočil in kakšna morajo biti, da ti neka komisija, ki je bila sestavljena iz enega splošnega zdravnika, potem odloča o bodočnosti.

V Murski Soboti je na tem področju totalna sramota. Na vsakem koraku je upokojenih en kup hipohondrov, ki so dobro podmazali posameznike, da so sedaj v penziji, igrajo tenis, čeprav imajo kao obrabljena kolena, ki hodijo po veselicah in prenašajo mize in klopi, čeprav imajo kao poškodovane hrtenice, upokojeni so vsi pijanci, medtem ko je nekdo, ki dela v pisarni lahko napol mrtev, pa ga ne povoha niti pes.

Ali je to povsod tako, ali pa samo v tej gnili Murski Soboti?

Poskusi ponovno . Kot posameznica smeš sama oddat ponovno vlogo takoj, zdravniško pa nekako čez pol leta v kolikor se ne motim. Vsekakor vztrajaj in se pogovori z ortopedom in tvojo zdravnico.
Prenesi ta post na forum :

Poskusi s pritožbo in za sestavo pošči pomoč. S tem se bodo tudi začele premikati stvari v sami invalidski komisiji. Če misliš, da gre za nepravilnosti, je pritožba vsekakor ustreznejša pot, saj hkrati ohrani trenutni zaposlitveni režim.

Karkoli si že morala početi pred zdravnikom, je popolnoma brezpredmetno, samo preverjal je, ali si ti res oseba iz opisa. Odločitev se sprejme na osnovi izvidov in je sprejeta, še preden kandidat vstopi v pisarno komisije. Kaj pa o delu, te niso nič spraševali? Včasih so odgovori pacienta tisti, ki komisijo napeljejo na misel, da pravzaprav sploh ne želi v pokoj.

Zavedaj pa se, da nobene od diagnoz ne zdravimo z upokojitvijo ali mirovanjem. Še posebno za depresijo je pomembno REDNO delo in obveznosti, da nimaš časa za deprimiranje. Prvi dve diagnozi spadata skupaj in se zdravita z operacijo. Zakaj pri tebi tega ne naredijo? Artrozo in revmatizem ima takorekoč vsak drugi človek pri petdesetih in prav nemogoče je take ljudi kar upokojiti.

Prav vsem tvojim diagnozam pa koristi gibanje. Si prepričana, da si po tej plati naredila zase vse, kar je bilo možno?

nova
Uredništvo priporoča

Najlepša hvala za odgovor in komentar. Lahko povem, da zase delam res vse, kar je možno. V službo se vozim s kolesom ali peš, čeprav se mož vozi z avtom. Namesto lifta hodim po stopnicah peš. Delam vaje za hrbtenico in vsa opravila, ki jih kot gospodinja moram opraviti. Imam svoj vrt, sadovanjak, kjer vsa opravila postoprim pretežno sama. Poleti so privoščim počitnice na morju, pozimi v toplicah, skratka, trudim se živeti normalno življenje kljub temu, da imam precej hude bolečine.

Kar se tiče operacije, se je moj ortoped odločil, da še ni primeren čas in jaz pri tem ne morem kaj dosti komentirati, ker nimam dovolj znanja o tem.
Upokojila pa se sploh ne bi rada, saj svoje delo opravljam z veseljem in sem zelo rada med ljudmi. Je pa dejstvo, da 8 ur dela na zmorem in prav zaradi tega sem imela upanje, da bo komisija priporočila specialistov upoštevala in mi omogočila, da z veseljem opravljam svoje delo toliko časa, kot to zmorem in poleg tega še poskrbim, da stanje v kakršnem sem sedaj ohranim čimdlje.
Tako pa vem, da bom na račun fizične in psihične preobremenitve in bolečin ostajala pogosto na bolniški, kar ni niti slučajno moj cilj. Žal zaradi bolezni želodca ne morem jemati zdravil proti bolečinam, jemljem lahko samo tramal kapljice, po katerih pa se mi tako vrti, da nisem v stanju biti pokonci. Torej sem prisiljena trpeti in biti poleg še dobre volje…..

Škoda, da invalidske komisije ne upoštevajo teh stvari. Lansko leto sem delala praktično skoraj celo leto po 4 ure. 4 ure pa sem imela bolniški stalež in skorajda nisem bila na bolniški. Letos sem delala po osem ur in zato bila na bolniški kar nekajkrat.

Odločila sem se, da se ne bom pritožila, saj je vse preveč zamer in sovraštva do takih, ki si upajo drezati v zveličavne komisije. Raje bom poskusila po preteku obveznega vmesnega časa in upala, da bom ta čas zdržala kar najbolje. Me pa jezi, ko lahko samo nemočno opazujem, koliko zdravih ljudi v moji soseščini poležava po balkonih, ali pa se opija po gostilnah, ker so vedeli, kakšne korake morajo podvzeti, da jim bo uspelo, kar so si zadali. Trenutno se na tak način pakira v polno penzijo moja kolegica, ki pa je popolnoma zdrava, ki nikoli ni imela zdravstvenih težav in vse kaže, da bo uspela. Sama mi je rekla, da v bistvu z njo ni nič narobe, da je samo malce nora, ker se mora pač pobrigati za svojo rit – to so njene besede. In dokler bodo komisije verjele in delale usluge tistim, ki se jim več ne ljubi delati, bodo takšne kot sem jaz iz delovnih mest vozili na urgence, ali direktno na pokopališča, žal……

Lep pozdrav.

Natanko tisti stavek bi bila morala povedati na invalidski: “svoje delo opravljam z veseljem in sem zelo rada med ljudmi. Je pa dejstvo, da 8 ur dela na zmorem” Vse drugo, kar si morda rekla, je bilo očitno napačno.

Toda: Če lahko skrbiš za vrt in vse gospodinjstvo, bi bilo morda bistveno bolj prav, da bi si tu omislila pomoč in zalogo energije porabila na delovnem mestu.

Če ti nagaja želodec, boš morala pa vzeti še kaj za želodec in potem proti bolečinam. Tramal kapljice so vendarle narkotik, ki pa v tvojem primeru resnično ni potreben. Ko sem imela sama težave s hrbtenico, so mi najbolj pomagale kapsule erazon, ki se jemljejo enkrat dnevno in jih lahko torej vzameš po kosilu skupaj s hrano, da bodo težave z želodcem manjše. Seveda pa se bolečina popolnoma poleže šele čez nekaj dni. In res ne vem, zakaj bi se morala pretvarjati, ko ti zaradi bolečine gre na jok. Tako potem vsi mislijo, da si tudi ti le še ena simulantka več.

Škoda, da se ne odločiš za pritožbo. Samo tako lahko kaj spremeniš. Pa tudi kar se sodelavke tiče, bi jo morala vprašati, kako bo prišla v penzijo in kako si o svoji goljifiji upa govoriti in biti še ponosna nanjo. Dokler smo vsi samo tiho, so ljudje seveda ponosni na svoje lopovščine, ampak te lopovščine plačujemo vsi!

V veliki meri se strinjam s tabo. SEm pa tisti odločilni stavek povedala na komisiji, napisala pa sem ga tudi na obazcu, ki sem ga morala izponiti.

Glede dela na vrtu pa ga opravljam zelo rada in to toliko, kolikor ga pač zmorem. Rožice imam rada in me sprošča, ko zrem v njihove cvetove in duham njihov prekrasni vonj.
Glede energije na delovnem mestu….jo imam, vendar ne celih 8 ure in to zaradi bolečin in ne zaradi preutrujenosti.
Za bolečine želodca jemljem tablete Controlok vsako jutro eno. Vendar moram zjutraj vzeti še dve tableti proti pritisku in antidepresiv, zvečer pa spet dve tableti proti pritisku in tableto proti holesterolu. Kapljice mi je predpisala zdravnica, ker menda mojemu želodcu ne naredijo takšne škode, kot bi jo kakšen drug antirevmatik…..

Verjemi, da sem kolegico vprašala, na kak način se igra, pa mi je odogovorila, da ima pokvarjen televizor in pralni stroj…… Zanimivo, ni kaj…..
Je pa bila najprej medicinska sestra, nato je doštudirala pravo in pred kratkim je prebrala učbenik medicinske fakultete o psihiatriji. Torej je stvar jasna.

Lep večer in hvala za post.

Ja, žal. Ali še vedno misliš, da je bolje trpeti kot se pritožiti?
Če si imela polovično bolniško, se ta namreč avtomatično nadaljuje do odločitve višje komisije. Ampak čas za pritožbo ni ravno dolg. V dveh letih, ko boš lahko ponovno prosila za inval. upok. ti lahko ploščica tudi poči, lahko dobiš rano na želodcu, lahko se zgodi tisoč stvari. In trpela boš ti. Saj izgubiti nimaš kaj, osem ur boš še vedno lahko delala, če te zavrnejo in čez dve leti lahko prav tako znova daš vlogo.

Pozdravljena.

SEdaj nimam polovične bolniške, ampak delam po 8 ur. Sem jo pa imela celo lansko leto in tudi nekaj časa letos.
Sama bi kar rada vložila pritožbo, vendar mi to vsi zelo odsvetujejo, saj so menda IK zelo “zamerljive” in bodo z menoj opravili, kadarkoli se bom pojavila na enak način. Zato se nekako ne upam odločiti za ta korak.
Ponovno pa se lahko menda sproži postopek že po 6 mesecih. Bom povprašala mojo osebno zdravnico.
Meni je pred leti rekla zdravnica, da če vložim pritožbo na sklep (takrat so mi dali III. kategorijo, kljub priporočilom za skrajšani delovnik), da mi lahko vzamejo še to in da naj raje ne drezam v osir.
Trpela bom pa itak sama.

LP

Vsekakor moraš vedeti, ali ti za tvoje diagnoze sploh pripada možnost upokojitve. Kajti, kot sem ti napisala že zgoraj, nobena tvoja bolezen se ne zdravi s počitkom, to pa je lahko razlog za odločitev komisije.

Trenutno pa imajo komisije pravico tudi preklicati invalidsko upokojitev, če se izkaže, da človek lahko dela.

Saj, zato pa sem raje čisto pri miru in žalujem samo tu na netu. Mi pa glede na diagnoze skrajšani delovnik pripada, saj je osebna zdravnica sama predlagala, da vloži predlog za IK. Enako sta mi zatrdila tudi ortoped in psihiater.

No ja, življenje teče dalje. Hvala za tvoje odgovore in lep dan želim.

Boleča,

sama sem ravno pred enako dilemo kot vi: se pritožiti ali ne na sklep, samo da gre v mojem primeru za podaljšanje bolniškega staleža. Naj povem da imam isto HD L5/S1in SB S1 in še nisem bila operirana. Letos sem bila že tik pred operacijo, vsi papirji podpisani, pa so se odločili da me ne bodo.
Lani sem bila na famozni IK in me je ortoped samo vprašal, ali sem že bila operirana in ker nisem bila so mi zavrnili predlog. Zdaj sem v ortopedskih vicah boli ali ne boli, sploh ni važno. Jemanje zdravil Naklofen , Ketonal …me je pripeljalo do hudih bolečin v želodcu,tako da sem sedaj na režimu Ultop, malo hrane , Naklofen ( hujših si ne upam). Vaje delam vsakodnevno, gospodinjskih opravil ne opravljam ( polurno sesanje stanovanja me sesuje). Po sklepu komisije bi morala v službo že prejšnji teden kljub temu da se je pojavila infekcija sinusov , ki je napredovala v bronhitis( sem na antibiotikih); če bi res šla bi morala iti na teren in jutri na sejem in potem nikogar nič ne briga , če grem direkt na infekcijsko kliniko in padem dol. Važno je da sem spet v breme delodajalca. Če bi se vsi pritožili skupaj deledajalec in zavarovanec, bi mogoče uspelo.KOMISIJE (vse zdravstvena in invalidska) gledajo samo na blagajno in na denar, nijh ne briga bolan ali zdrav.
V moji službi smo imeli pred 6 leti sodelavko, ki so ji zrihatli da je dobila po 3 mesecih zdravljenja depresije status invalida I. kategorije, samo zato ker je niso mogli več gledat, kako cel dan meša papirje po mizi in vse kar naredi je narobe ( pa ni delala nič posebno zahtevnega finančna operativa pač). Ženska sprva sploh ni hotla podpisat, niti iti na IK,ker je menila, da ji hočejo nekaj slabega.
Boleča jaz zase prav ne vem kaj naj, ker tako ne gre več. Službo bi rada delala , samo po mojih zmožnostih in ne da se mi poslabša v dveh dneh.
Lp maria

Ej, Marija…… sem lansko leto imela enak problem. Bila sem skoraj celo leto na 4 urni bolniški, potem pa so mi z 24.12. bolniško zaključili in mi podarili lepe praznike. Pritožila sem se, čakala na odločbo kakšna 2 meseca in v njej je bilo zapisano, da je 1. stopenjski organ ravnal prav. Kako je na vašem koncu ne vem, v Murski Soboti pa je žal tako.

Kolikor vem, so pri nas celo najhujši, saj imam dosti prijateljic iz drugih koncev Slovenije, ki enostavno ne morejo verjeti, kaj se na našem koncu dogaja. Meni je delodajalec dal priporočilo za 4 urni delovnik, pa mi ni nič pomagalo. Očitno zdravniku, ki je bil v komisiji ni bila všeč ena neroda, ki ji je zmrznil jezik, saj je vedela, da se govori o njeni bodočnosti, da se boji, kako se bo zapečatila njena usoda.

SEdaj delam 8 ur, sem bolna, ker imam poleg vseh opisanih težav še hud uroinfekt in proti poldnevu me ima, da bi stopila do ZPIZ-a in nekoga ustrelila. Mogoče bi res bilo treba, da bi nekdo enkrat izgubil živce …….

Boleča,

danes berem vaš post, prišla sem od zdravnika, ki mi zdaj nekaj komplicira zaradi bronhitisa, češ da mi po merilih zdravstvene komisije ne sme predlagati več kot 14 dni staleža. Seveda je vse skupaj spet šlo na komisijo , ki bo premetavala karton 14 dni, jaz pa moram v ponedeljek v službo. Pokličem nadrejenega in povem , da pridem in mi najprej rečejo, naj ne hodim , če ne mislim 100% delati. Jaz pa naj vem ali me bo nasekalo v križu po dveh ali po petih dnevih, nepozdravljen bronhitis pa se smatra kot poslabšanje šele tedaj , ko infekcija napreduje v pljučnico in še za to mora pacient imeti izvid pulmologa kot dokaz. Čista tema. Kaj mi preostane,grem v službo, okužim nekaj ljudi okrog sebe, čakam odločitev komisije in enega dne padem dol. Če me kdo pobere, naj me pelje na urgenco, ha, ha. V Ljubljani je namreč tako, da delajo tisti , ki si ne morejo drugače pomagat. Razne VIP variante pacientov pa dobijo vse, kar je možno.
LP maria

Maria,
želim vam vso srečo in upam, da vam bo komisija podaljšala stalež. Žal je tudi na našem koncu točno tako.
Eni dobijo vse, drugi crkavajo. Meni se ježi koža, ko me pokliče kolegica iz službe, za katero vem, da je totalno zdrava, ker mi je to sama povedala, ampak je na bolniški vsake toliko časa kar po nekaj mesecev. Hodi v Ljubljano k prihiatru, zasebniku, ki ji napiše tak izvid, da je lahko na bolniški kolikor dolgo hoče. In po vsej verjetnosti se bo v kratkem spakirala celo v penzijo. In potem bo tako kot desetina ljudi, ki jih zelo dobro poznam zdrava živela življenje z veliko žlico, jaz pa bom delala in delala in nekega dne bom spet zlezla skupaj in me bodo odpeljali, kot je to zadnja leta kar pogosto.
Pa ne morem nič. Lahko samo vsake toliko časa svoj bes zlijem na papir in ga delim z ljudmi, katerim se dogaja isto.

Kako lahko taki ljudje mirno spijo… mene bi moralni maček ubil, če bi izkoriščala druge…..sicer pa, ljudje so različni in razlike so bile in bojo.

Boleča,

veste kako je to ko prideš po 5 mesecih v službo: katastrofa, vsi navalijo nate, od šefov do tazadnih firbcov. Potem logistični zapleti: izseliti začasno nameščene iz moje pisarne, odklop telefona… nič ne funkcionira, jaz pa naj se na pol pretrgam. Zdaj sem prav vesela da so prazniki,da bom malo prišla k sebi. Po 8 urnem delavniku sem tako izčrpana , da grem direkt spat, ko pridem domov in ko odspim eno uro, je bolje.
Aha, na komisiji so mi podaljšali bolniško do vključno 21.10. in še to sem izvedela na silo, ker sem težila po telefonu in potem šla osebno tja…sicer bi mi v službi obračunali dopust namesto bolniške. Ta komisija mene spravlja ob živce; rešujejo 9 dni, potem rabijo pa še 2 dni za poslat odločbo, jaz pa moram prinest bolniški list do konca meseca.

Veste boleča, vsake toliko mi je tako hudo , da se zaprem v pisarno in se malo zjočem, potem pa nekako gre, ampak na dolgi rok bo res treba zamenjat službo.
Lp Maria

Pozdravljena Maria.

Čisto vas razumem, saj se pri nas dogaja isto. Da pa bo vse še huje pa cel čas nad nami visi tehnica, ali bomo obdržali službe ali ne. Ampak eni se še vseeno zafrkavajo in prelagajo svoje dela na tuja ramena.

Upam, da se bo pri vas stanje popravilo in da vam bo uspelo priti skozi težave.
Solze pa so dobre, saj sprostijo in tudi jaz jih občasno uporabim v ta namen.
Vse dobro vam želim.

Hoj, bočeča
Berem vajin pogovor, pa sem se odločila, da vam še jaz napišem svoje izkušnje, ampak ne z idvalidsko komisijo, kljub temu, da sem bila 2x oprirana hernia diski, v roku pol leta. Še vedno normalno delam, po 8 ur, zdravnica bi me morala že pred 4 leti poslat na komisijo, ampak se je vse tako čudno odvijalo, da še ni uspela…

v sloveniji na področju invalidskega upokojevanja vlada korupcija, kriminal in svinjarija prve klase. takega gnilega sistema kot ga imas slovenija nima nobena država na svetu niti uganda ali burkina faso. tisti kurčevi zdraviki pa ne delajo drugega kot služijo na račun tebe s strani invalidskega zavoda saj so plačani izključno in samo zato, da talajo negativne odločbe. edina in najboljša pot je da jih greš tožit. tisto zdravniško golazen tam bi bilo treba likvidirati ali speljati na prevzgojo na goli otok.

in sedaj vas bodo pojebali še janša pa bračun s svojo zdravstveno reformo. potem boste pa res na cesti končali

Pozdravljena Maya.

Nič se ne bojte, saj imate za seboj dve operaciji, kar je čisto druga situacija kot pri meni.
Jaz imam operiran samo živec v zapestju in žolčne kamne, treja, ginekološka me pa čaka konc meseca.
Le dobro s svojo zdravnico pripravita predlog in čimprej naj vas pošlje. Tudi moja osebna zdravnica je nekaj let zamudila, posledice česar sedaj nosim sama in še veliko drugih bolnikov.

Svetilnik, popolnoma se strinjam. V nekaterih primerih to drži, ne gre pa obsojati vseh poprek, saj obstajajo tudi zelo dobri zdravniki, ki pa zato nočejo sodelovati v raznoraznih komisijah, ampak se raje posvetijo zdravljenju ljudi. Škoda le, da jih je tako malo in da niso na pravih mestih.

Da pa bomo dobili novo porocijo grenkih batin se pa še kako strinjam in mi postane slabo, ko pomislim na bodočnost, tako našo kot naših otrok.

New Report

Close