možganski tumor
Če zdravniki niso optimistični, to še nič ne pomeni, tudi oni so zmotljivi.
Jaz vem, da ne bi obupala in bi pomoč poiskala drugje. Ne vem, če si kdaj gledala oddajo mislim da na TV 3 z Jano ali Janjo?, kjer v Zagrebu (se mi zdi) zdravijo z biološkimi zdravili in to zelo uspešno celo bolnike, katere so zdravniki že obsodili na smrt. Tako da .. nikar obupat.
Srečno.
Pomota, na TV Pika je ta oddaja, če te zanima :
http://www.tvpika.net/sl/informacija.asp?id_meta_type=26&id_informacija=455&type_informacij=1
tudi mojemu očetu so ugotovili možganski tumor pred 9 leti. Imel je tumor hipofize, ugotovili pa so ga tako, ker je na eno oko nenadno oslepel. So mu ga v UKC Ljubljana odstranili in živi normalno naprej, s tem, da mora do konca življenja jemati določena zdravila, saj so mu morali hipofizo odstranili.
Ne obupajte. Bodi močna.
Držim pesti.
Hm, tudi pokojni Drnovšek je uradni medicini obrnil hrbet, poslušal ene take kvazi nasvete, kot jih daješ ti, ob odprtju Onka, je pa dejal: “Zaupajte uradni medicini!”
Se več kot strinjam z njim!!!
R[/quote]
Saj ji je zaupal, pa je sedaj pokojni. Sicer pa ni uradni medicini obrnil hrbta, ampak mu ona ni mogla več pomagati. Tudi to je povedal, naslednjič bolje poslušaj. Če še ne veš, uradna medicina ni vsemogočna (žal) in ko te zdravniki odpišejo, je meni povsem normalno, da poiščeš pomoč drugje. Jaz bi jo, zate pa ne vem, niti me ne zanima.
In preden koga obtožuješ, da daje kvazi nasvete, se najprej prepričaj, kaj sploh bereš. Če ne razumeš prebranega, pa malo pogooglaj, saj znaš, ane? Glej, takole gre :
http://www.viva.si/clanek.asp?id=2449
http://www.viva.si/clanek.asp?id=3061
V Zagrebu imajo prav kliniko, kjer zdravijo (zdravniki) s temi zdravili.
Draga lenola, da te malo potolažim. Moja prijateljica ima že 5. le
t tumor v glavi, ki ji sploh ne smejo operirati tako, da so prepustili kar bo pač bo. Tudi zdravniki so dvignili roke in ji niso nič kaj upanja dajala itd. In kaj sedaj, še vedno je živa in živi z tumorjem, res pa je, da pogosto ima glavobole. lenola, ne sekiraj se, ker te razumem kako ti je, ker tudi pri meni ni rožnata diagnoza zato moram na op.
Drži se, držim vama pesti in lepo pozdravljeni
Hvala vsem – pomaga vsaka spodbudna beseda. Po takemle groznem dnevu sploh.
Pred mami sem močna, doma se pa zlomim. 🙁
Mami je stara 70 let, zaradi nenadnih težav z govorom so jo dali na preiskave. Sicer se počuti čisto ok, nikoli ni imela nobenih težav, tudi govor se je že popravil.
Ampak diagnoza ostaja…
Prav je, da si ne zatiskaš oči in se seznaniš tudi z najhujšim možnim stanjem. Moraš pa vedeti, da je vsak tumor, vsak rak pri vsakem človeku drugačen in ti nihče ne more točno povedati, kako se bo bolezen razvijala. Dogaja se vse mogoče. Od hitrega umiranja pa vse do ozdravljenja. Ogromno pa pri teh boleznih prispeva volja, upanje, moč vseh, bolnika in ljudi okoli njega. ZAupajte zdravnikom, obenem pa se tudi sami angažirajte in sprejmite vse, kar je pozitivnega. Pazite pa se šarlatanov, obljub o ozdravljenju na naraven način itd.
V mojem sorodstvu je rak stalni spremljevalec. Žal. Nekateri so že pokojni, drugi so ozdraveli. Med njimi je tudi mami. Kot srednješolka sem morala živeti z njeno boleznijo, skrbeti za brata, a smo vse zmogli. Verjeli, zaupali in zmagali. Ni vse črno, veš. Pri vsej grozi, ki jo boš doživljala pa moraš poskrbeti tudi zase, se spočiti, razvedriti, saj boš le tako v oporo mami.
Držim pesti za vaju.