Re: Sramotenje naglušnih in še posebej gluhih otrok
Lipi,
kaj naj rečem?
V Pravilniku so zajete vse “možnosti”, ki se lahko (po različnih izkušnjah) pojavljajo pri določenih motnjah, kar pa še zdaleč ne pomeni, da so vsi gluhi in naglušni takšni in takšni kot jih omenja Pravilnik.
Mogoče (se strinjam z vami) so nekatere stvari malce okorno napisane (ne najdem drugega izraza). Kot npr. da so “gluhi prizadeti pri pridobivanju znanja” – ker bi se moralo napisati, da zaradi govorno-jezikovnih težav, ki jih gluhota povzroča.
Žal je to sedaj veljavni Pravilnik.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Pošlji oblikovano (08-03-06 16:44)
Danes sem v Oni prebral opis oseb, tipičnih morilcev… Opis je bil zelo podoben opisu oseb z motnjami vedenja in osebnosti, v citiranem pravilniku (disocialnost, zavračanje družbenih norm, težave pr vključevanju v okolico, nimajo prijateljev, ipd.), tako da me je skoraj kap. Pa menda ne, da ima nekdo gluhe za potencialne bodoče morilce in težke kriminalce glede na to, da naj bi bila pri gluhih pogosta prizadetost vedenja??? Ali vi poznate kakšnega gluhega ali naglušnega kriminalca? Jaz ga ne! Če so otroci z motnjami vedenja in osebnosti bodoči kriminalci, gluhi to nismo in pika!
Lipi,
članek sem prebrala. Mislim, da vlečete vzporednice, ki jih ni. V članku niso omenjeni gluhi in naglušni, pa tudi primerjave so brezsmiselne.
Ne obremenjujte se preveč, kaj piše v pravilniku in ne vlečite povezav, ki jih mogoče sploh ni. Nihče nima gluhih in naglušnih za kriminalce. Pa tudi vsi otroci, ki imajo motnje vedenja, še niso zato tudi potencialni kriminalci.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Ne opravičujte se preveč. Jaz vas kar razumem. Preberite si pogovor pod “izobraževanje za odrasle- posebne potrebe”.
V tem primeru gre ravno za naglušnost. V konkretnem primeru so se načeloma odločili sprejeti otroke, ki so končali šolanje na šoli sprilagojenim programom, otroka, ki je naglušen, pa ne in to kljub temu, da je zelo uspešen in mu ta način šolanja predlagajo vsi svetovalni delavci.
Mislim, da komentar ni potreben.
Kitka,
res je, da papir prenese vse. Žal pa zakone pišejo drugi (in se pri tem premalo upošteva civilna inciativa). Sicer pa je za pravilnik “zadolženo” ministrstvo za šolstvo.
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Jous,
to je trenutno veljavni pravilnik za posamezne kategorije otrok s PP. Določitev izobraževanja se pa določi glede na otrokove sposobnosti.
Dodatek za nego se določa po drugemu pravilniku (ki je v “domeni ministrstva za delo, družino in socialne zadeve).
Vse kar se tiče otrokovega izobraževanja, dodatne pomoči, šolanja in podobno urejajo pravilniki in zakoni, ki so v domeni ministrstva za šolstvo.
Več na:
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Odločbo, ki jo izda komisija za usmerjanje za potrebe usmerjanja v šolo
(v našem primeru šolo s PP) namreč moramo priložiti Prošnji za dodelitev dodatka za nego.
..In ker je komisija za usmerjanje za potrebe šole opredelila lažji duševni zaostanek v razvoju (in ne kot otroka s kombiniranimi motnjami, kot smo prosili, namreč še hiperaktivnost, ritalin, alergije, mezmožnost zadrževanja vode itd…), nam je tudi komisija za dodelitev dodatka za nego, le-.tega zavrnila.
Prva komisija pravi, da odloča le o usmeritvi v šolo in ne želi opredeliti še drugih otrokovih problemov…
Kje naj presekam tale gordijski vozel?
Jous,
prva komisija (komisija za usmerjanje) res odloča o otrokovem izobraževanju (vendar pa mora upoštevati tudi medicinsko plat). Druga komisija (ki odloča o dodelitvi dodatka za nego) pa bolj upošteva medicisko plat. Odločitev komisije za dodatek za nego je neodvisen od mnenja komisije za usmerjanje (tudi pogoji za dodelitev dodatka za nego so drugačni). Vprašanje je, če bi v odločbi za usmerjanje pisalo “kombinirane motnje”, če bi dodatek za nego dobili.
Poskusite vlogo za dodatek za nego oddati še enkrat. Priložite vso zdravniško dokumentacijo, ki jo imate. Imate pa tudi možnost pritožbe.
Kako pa vam je vlogo (ko ste jo oddali na CSD) razložila socialna delavka? Vam je povedala, da najbrž možnosti ni?
Lep pozdrav in lep dan, Petra
Pošlji oblikovano (17-04-06 14:56)
Se opravičujem ostalim, ker je moje mnenje malce izven naslova tele teme…
Povedali so mi, da je zelo malo možnosti. Zdaj je zadeva na komisiji druge stopnje.
Če gledam sam pravilnik, je jasno, da odkar je iz zmerno duševne prizadetosti razvrščen v lažjo duševno prizadestost, da pravilnik ne predvideva, da bi dodatek za nego pripadal tudi takim otrokom. Pa čeprav bomo morda morali starši do konca življenja skrbeti zanje!
Krivično pa se mi zdi, da so stvari rahlo nedorečene, vem, da pravilnik našteva celo vrsto bolezni, ampak tudi pri alergijah je verjetno cel diapazon možnosti. V soseščini prejema dodatek otrok (in njegovi starši davčno olajšavo),ki ima blagi refluks. Itd. Itd. (Se opravičujem vsem, s tem še zdaleč ne omalovažujem drugih bolezni, saj sem s starejšo hčero preživela tudi cel kup alergij in drugega).
V bistvu sem zelo žalostna zaradi slabih možnosti, ki jih nudi država otrokom z lažjo duševno prizadestostjo.
Zdi se mi, da pri vsem kar se nudi otrokom , potegnejo najkrajšo ravno otroci, kot je naš, ki niso ne tič ne miš. Po mnenju države ne dovolj prizadeti, da bi jim pomagala, pa spet ne tako zdravi, da bi nekoč prišli do služb in skrbeli sami zase.
Hvala ti Petra, za odgovor.
Zdaj mi je glede navedb tukaj zgoraj veliko bolj jasno, ko sem vse to preučil, kaj je bilo s tem, kar je bilo napisano v pravilniku, mišljeno. Ne gre za žalitev, ampak za to, da se poskuša pomagati otrokom in njihovim staršem in videti, zakaj prihaja do določenih težav (tj. da ni razlog npr. ADHD ali avtizem, ampak izguba sluha).
Pri prizadetosti vedenja je mišljena prizadetost vedenja pri zelo majhnih otrocih, ki brez 100 % sluha težko usvajajo veščine enako dobro kot slišeči. Npr. otrok s slušnim aparatom na enem ušesu in brez slušnega aparata ali polževega vsadka na drugem (kar je bilo pogosto v preteklosti), ne bo zaznal, od kod prihaja zvok – zaznal bo le zvok. In ga bo mati poklicala z desne, otrok se bo obrnil na levo, nič ne bo videl in ne bo nadalje reagiral, ampak bo npr. nadaljeval z igro. To starši opazijo kot problem v vedenju in če ne bi bilo tega zapisa v pravilniku, strokovnjaki ne bi videli, da je lahko problem tudi sluh (oni največkrat ne vedo, kaj pomeni slabše slišati ali pa slišati s pomočjo slušnega aparata) in bi pomislili, da ima otrok kakšno vedenjsko motnjo. Tako pa vidijo, da je posledica izgube sluha… Pred mnogimi leti, ko sem tole pisal, sem namreč naivno verjel, da strokovnjaki vedo vse. Ne vedo marsičesa, zato so jim tovrstni pravilniki, ipd., vodilo pri delu… Prav tako nisem vedel, kako funkcionirajo otroci z okvaro sluha in tudi, kakšna je razlika med slišati s slušnim aparatom in zdravim sluhom. Razlika je takšna, kot če nekdo hodi z berglami ali pa lahko hodi brez njih. Še nisem videl osebe z berglami, ki bi lahko tekla, oseba s slušnim aparatom in/ali polževim vsadkom pa tudi ne more dobro slišati v vseh situacijah, kjer slišijo slišeči, zato lahko pride do težav (npr. na koncu ure je hrup v učilnici, ker vsi želijo čim prej pospraviti šolske potrebščine, učiteljica pa ravno takrat da domačo nalogo, kar pa otrok s slušnim aparatom presliši, ostali pa slišijo kljub hrupu). Zdaj mi je vse veliko bolj jasno…