pravica do dela s krajšim delovnim časom – dodatek za nego otroka
Spoštovani,
za otroka (6 let), ki ima blago cerebralno paralizo, je mož ravno dobil Odločbo za dodatek za nego otroka, ki znaša 100 EUR mesečno.
Na odločbi piše, da otrok potrebuje posebno nego in varstvo po 3/1 členu Pravilnika o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.
V tem pravilniku je pod člen 3 navedeno:
3. člen
(1) Gibalno ovirani otroci imajo prirojene ali pridobljene okvare, poškodbe gibalnega aparata, centralnega ali perifernega živčevja, gibalna oviranost se odraža v obliki funkcionalnih in gibalnih motenj.
(2) Glede na gibalno oviranost se za potrebe uveljavljanja pravic po zakonu razlikuje:
1. zmerno gibalno ovirane otroke: otrok samostojno hodi na krajše razdalje oziroma hodi s pomočjo ortoz ali bergel, otrok s težko funkcionalno okvaro ene roke, na daljše razdalje lahko uporablja aktivni invalidski voziček ali ortopedski tricikel, fina motorika ni bistveno motena, občasno potrebuje delno pomoč pri dnevnih aktivnostih;
Ali 3/1 člen pomeni besedilo pod točko (1) ali točko (2) 1.?
Na spletni strani CSD Lj. Šiška je navedeno:
PRAVICA DO PLAČILA PRISPEVKOV ZA ČAS KRAJŠEGA DELOVNEGA ČASA
Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:
– eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka
– eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do 18. leta starosti otroka
– eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev
Zanima me, ali na podlagi teh dveh zakonodaj meni kot mami pripada pravica do krajšega delovnega časa do otrokovega 18. leta ali ne (kjer država krije preostanek prispevkov za socialno varnost).
Najlepša hvala za pomoč in lep pozdrav.
Spoštovani!
Člen 3/1 vašemu otroku priznava gibalno oviranost, člen 3/2 pa stopnjo gibalne oviranosti, na podlagi katere staršu pripada ali ne pripada pravica d skrajšanega dleovnega časa do otrokovega 18 leta starosti. Kako je opredeljena višina prizadetosti vašega otroka mora nekje pisati. Podatek, da gre za blago cerebralno pralizo ter 100,00 € dodatka za nego mesečno povesta, da zagotovo otrok ne spada pod točko 3/2/3. Sklepam, da spada med 3/2/1. Tudi starši zmerno gibalno oviranega otroka, kot vidite spodaj, imajo pravico do skrajšanega delovnega časa, v kolikor skrbijo za svojega otroka.
Torej, na vaše vprašanje laho odgovorim pozitivno, eden izmed vaju z očetom ima pravico do priznanja skrajšanega delovnega časa zaradi zmerne gibalne oviranosi otroka do njegovega 18. leta starosti ( ali krajše obdobje s podaljšanji s sklepi komisije, v kolikor se pričakuje otrokov napredek in zmanjšanje potrebe po domačem varstvu).
Tule še pojasnjena zakonodaja;
PRAVICA DO DELA S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM
Eden od staršev, ki varuje in neguje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali
težje duševno prizadetega otroka, lahko pravico do krajšega delovnega časa podaljša do
osemnajstega leta starosti otroka. Omenjeno pravico lahko podaljša na podlagi mnenja
zdravniške komisije. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno
obveznost. To pravico starš pridobi pri svojem delodajalcu. Na centru za socialno delo pa lahko
uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne
delovne obveznosti.
DODATEK ZA NEGO OTROKA, KI POTREBUJE POSEBNO NEGO INVARSTVO
Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za
otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki
Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi
oziroma do otrokovega 18. leta starosti, po 18. letu pa, če so ga starši dolžni preživljati v skladu
s predpisi, ki urejajo družinska razmerja. Pravica do dodatka za nego se prizna na podlagi
mnenja zdravniške komisije.
Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 100 evrov, za otroke s težko motnjo v
duševnem razvoju ali težko gibalno ovirane otroke ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama
hudih bolezni pa 200 evrov. Podrobneje kriterije za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno
nego in varstvo določa Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo
posebno nego in varstvo.
DELNO PLAČILO ZA IZGUBLJENI DOHODEK
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga
oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva
otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z
boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in
varuje dva ali več otrok z zmerno ali
težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo.
Eden od staršev (mati ali oče otroka), v tem primeru prejema nadomestilo plače v višini 734,15
evrov mesečno (če dela s krajšim delovnim časom od polnega, mu pripada sorazmerni del
delnega plačila za izgubljeni dohodek.
Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti
otroka. Pogoj za uveljavljanje te pravice je, da imata tako otrok kot starš stalno prebivališče v
Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pravica velja, do 18. leta starosti
otroka oziroma največ dva meseca po smrti otroka.
Staršem otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo pripadajo tudi druge pravice, ki
sodijo v pristojnost različnih ministrstev oziroma direktoratov (dodatni dnevi letnega
dopusta po ZDR-1, višji znesek davčne olajšave, vračilo davka na motorna vozila za
nakup motornega vozila za prevoz invalidne osebe, oprostitev plačila letne dajatve za
vozila za prevoz invalidov, vračilo razlike med ceno vinjete za kombinirana vozila in ceno
vinjete za osebna vozila…).
Dvig višine delnega plačila za izgubljeni dohodek je povezan s spremembo Zakona o
starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14 in 90/15), saj je njegova
višina zakonsko določena
S prijaznimi pozdravi in najlepšimi željami!
Spoštovani,
najlepša hvala za obširen odgovor!
Odgovor CSD je bil vmes sledeč:
pravico do plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva lahko uveljavljate zaradi nege in varstva težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, starejšega od treh let in še ni dopolnil 18 let.
Tako je zapisano na njihovem obrazcu – kar pomeni, da imajo po tem obrazcu pravico le starši težje gibalno oviranih otrok, kar pa je v nasprotju z zakonom. In naj vložimo vlogo, pa bomo videli, kaj bo. Odloča pa Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti (pri tem je potrebno imeti in predložiti k vlogi že sklenjeno pogodbo z delodajalcem, ki jo v primeru zavrnitve zavržeš). Nedopustno. In tako vsako leto znova in znova (ker imamo dodatek za 1 leto, potem bodo na novo preverjali). Naj se uskladijo, ali velja pravica za zmerno ovirane ali ne.
Povprašam še na Ministrstvo.
Lep pozdrav.
Spoštovani!
Vsekakor je odgovor CSD v neskladju z zakonom, a da CSD tako ravna, me ne čudi. CSD bi npr. moral po zakonu, človeku v stiski odpisati morebitni dolg, ki ga je ustvaril do države npr. zato, ker je iz CSD prejemal nadomestilo v stanju nenadno nastale invalidnosti, ker traja postopek upokojitve preko vseh zakonskih mej in prejme pokojnino za nazaj, težava pa nastane, kadar je ta manjša od prejetega nadomestila. In kako naj mlajši invalidski upokojenec, ki je prejemal nadomestilo v višini 350,00 EUR npr. 10 mesecev preživi, če je njegova dodeljena višina pokojnine vredna le 160,00 EUR? Državi mora vrniti pa vrednost 350,00 EUR za 10 mesecev nazaj….kako bo preživel? Pa odštejmo razliko, če od 350,00 EUR odštejemo 160,00 EUR…190,00 EUR krat 10 mesecev…državi mora vrniti 1600,00 EUR plus obresti zaradi krivde države, da je tako dolgo pripravjala pokojninsko odločbo s pregledom komisije, kontrolo sekundarne komisije, obiskom zdravnika zavoda na domu…. in na koncu dodeljeno sramotno pokojnino, s katero že tako ne more nihče preživeti. Zakon v takih primerih zagotavlja odpis dolga…a le tega državni organ ne izvaja. Pa nikomur nič… Ministrstvo ga še nikomur ni odpisalo, ker CSD ji v prvi vrsti preprečijo, da bi prošnja za odpis prišla do njih, če pa pride, pa ni niti odgovora, namesto vloge za molk organa po nekaj mesecih, pa preostane samo socialno sodišče. Invalid paje tudi tako nemočen, ko je zelo bolan, da ne more razmišljati, se boriti zase. In ker komisija napiše, da potrebuje pomoč tuje osebe za večino stvari in ne za vse stvari, ker si občasno pri svoji težki paraparezi, ter lajšanju bolečin z močnimi opijati, kdaj morda lahko sam umije roke ali si da žlico v usta ( ne more pa sam do kopalnice, nosi plenice, ne more ven do trgovine, ne more si niti sam pripraviti hrane ali se umiti, si zamenjati plenico..) ni upravičen do polnega zneska dodatka za pomoč in postrežbo (noge mu nenapovedano odpovedujejo in pade), niti ne do gospodinjskega pomočnika. Ne more se niti sam obuti, vstati iz postelje….A država in zdravniki menijo, da ne potrebuje pomoči. Tako to je in pravico si lahko išče na socialnem sodišču, tako, kot tudi vi. Tam pa boste morali dokazati, da vaš otrok ne zmore funkcionirati brez enega od vaju zaradi svoje bolezni z opozorilom, da naj bi zakon jasno dal tudi vama pravico do skrajšanega del. časa in nadomestila.
Zato vam glede na odgovor CSDja in zahtevo, da z delodajalcem že predhodno uredite predlagam, da greste nemudoma do odvetnika in greste takoj na socialno sodišče, da zadevo rešite v roku dveh let, sicer boste predolgo brez pravic, saj ministrstvo ne bo odgovorilo nič drugače. Vse bo preložilo na komisije in izgubili boste pol leta ali več, preden boste šli do odvetnika in na socialno sodišče. Kakorkoli pa obstaja še ustavno sodišče in zagotovo odvzetje teh pravic v praksi ( povsod zahtevajte pisne odgovore – tudi od ministrstva) ni v skladju z ustavo. Žal je tako, da vse preveč staršev kršitve teh pravic pogoltne. Lahko pa jaz pokličem na vaš CSD v imenu ustanove, kjer sem prostovoljka 18 let in jih opozorim na napačno razumevanje in tolmačenje pravilnika…če se ne bojite izpostaviti v smislu, da se potegnem za vas. Razmislite. Sem mediatorka in znam z besedami, sem bila več let tudi mentorica brezplačnega pravnega svetovanja, zato vem, kako ravnati.
Vsekakor verjamem v vas in vem, da boste uredila tako, da bo dobro za vas. To pa je dosežen cilj. V to niti malo ne dvomim.
Lep pozdrav!