Forum: Otroci s posebnimi potrebami

Vprašanja ter dileme o vzgoji in šolanju otrok s posebnimi potrebami.

Sramotenje naglušnih in še posebej gluhih otrok

Odgovori Nova tema
Avatar petraT 8 Mar 2006 16:43

Lipi,

kaj naj rečem?
V Pravilniku so zajete vse "možnosti", ki se lahko (po različnih izkušnjah) pojavljajo pri določenih motnjah, kar pa še zdaleč ne pomeni, da so vsi gluhi in naglušni takšni in takšni kot jih omenja Pravilnik.
Mogoče (se strinjam z vami) so nekatere stvari malce okorno napisane (ne najdem drugega izraza). Kot npr. da so "gluhi prizadeti pri pridobivanju znanja" - ker bi se moralo napisati, da zaradi govorno-jezikovnih težav, ki jih gluhota povzroča.

Žal je to sedaj veljavni Pravilnik.

Lep pozdrav in lep dan, Petra



Pošlji oblikovano (08-03-06 16:44)

Lep pozdrav in lep dan, Petra

_______________________________________
Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,
tvoja mami

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar lipi 8 Mar 2006 17:24

Ali se da vplivati na to, da bi pravilnik popravili (naredili par popravkov, naredili avtentično razlago pravilnika, ipd.)? Jaz bi predlagal ustavno presojo. Bi bila ta možna?

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar petraT 9 Mar 2006 19:21

Lipi,

to pa žal ne vem. Za pravilnik je "zadolženo" Ministrstvo za šolstvo.

Lep pozdrav in lep dan, Peta

Lep pozdrav in lep dan, Petra

_______________________________________
Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,
tvoja mami

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar lipi 14 Mar 2006 18:25

Danes sem v Oni prebral opis oseb, tipičnih morilcev... Opis je bil zelo podoben opisu oseb z motnjami vedenja in osebnosti, v citiranem pravilniku (disocialnost, zavračanje družbenih norm, težave pr vključevanju v okolico, nimajo prijateljev, ipd.), tako da me je skoraj kap. Pa menda ne, da ima nekdo gluhe za potencialne bodoče morilce in težke kriminalce glede na to, da naj bi bila pri gluhih pogosta prizadetost vedenja??? Ali vi poznate kakšnega gluhega ali naglušnega kriminalca? Jaz ga ne! Če so otroci z motnjami vedenja in osebnosti bodoči kriminalci, gluhi to nismo in pika!

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar petraT 14 Mar 2006 21:44

Lipi,

članek sem prebrala. Mislim, da vlečete vzporednice, ki jih ni. V članku niso omenjeni gluhi in naglušni, pa tudi primerjave so brezsmiselne.

Ne obremenjujte se preveč, kaj piše v pravilniku in ne vlečite povezav, ki jih mogoče sploh ni. Nihče nima gluhih in naglušnih za kriminalce. Pa tudi vsi otroci, ki imajo motnje vedenja, še niso zato tudi potencialni kriminalci.


Lep pozdrav in lep dan, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra

_______________________________________
Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,
tvoja mami

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar lipi 15 Mar 2006 07:56

Ok. Se opravičujem.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Marija 18 Mar 2006 10:09

Ne opravičujte se preveč. Jaz vas kar razumem. Preberite si pogovor pod "izobraževanje za odrasle- posebne potrebe".
V tem primeru gre ravno za naglušnost. V konkretnem primeru so se načeloma odločili sprejeti otroke, ki so končali šolanje na šoli sprilagojenim programom, otroka, ki je naglušen, pa ne in to kljub temu, da je zelo uspešen in mu ta način šolanja predlagajo vsi svetovalni delavci.
Mislim, da komentar ni potreben.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Kitka 11 Apr 2006 02:35

Povsem se strinjam z Lipijem in Marijo. To je resnicno sramota, pravilniki pa so zato, da se jih spreminja. res je, da papir vse prenese. Ljudje pa tega niso dolzni.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar petraT 11 Apr 2006 08:36

Kitka,

res je, da papir prenese vse. Žal pa zakone pišejo drugi (in se pri tem premalo upošteva civilna inciativa). Sicer pa je za pravilnik "zadolženo" ministrstvo za šolstvo.


Lep pozdrav in lep dan, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra

_______________________________________
Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,
tvoja mami

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar jous 11 Apr 2006 15:17

Petra,

prosim za pomoč. Ali na osnovi tega pravilnika in tu podanih kriterijev razvrščajo otroke v izobraževalne programe?
Na osnovi katerega pravilnika in katerih kriterijev se uveljavljapotem dodatek za nego (tiu bi bilo pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve???)

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar petraT 11 Apr 2006 22:05

Jous,
to je trenutno veljavni pravilnik za posamezne kategorije otrok s PP. Določitev izobraževanja se pa določi glede na otrokove sposobnosti.
Dodatek za nego se določa po drugemu pravilniku (ki je v "domeni ministrstva za delo, družino in socialne zadeve).
Vse kar se tiče otrokovega izobraževanja, dodatne pomoči, šolanja in podobno urejajo pravilniki in zakoni, ki so v domeni ministrstva za šolstvo.

Več na:


Lep pozdrav in lep dan, Petra

Lep pozdrav in lep dan, Petra

_______________________________________
Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,
tvoja mami

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar jous 13 Apr 2006 15:37

Odločbo, ki jo izda komisija za usmerjanje za potrebe usmerjanja v šolo
(v našem primeru šolo s PP) namreč moramo priložiti Prošnji za dodelitev dodatka za nego.
..In ker je komisija za usmerjanje za potrebe šole opredelila lažji duševni zaostanek v razvoju (in ne kot otroka s kombiniranimi motnjami, kot smo prosili, namreč še hiperaktivnost, ritalin, alergije, mezmožnost zadrževanja vode itd...), nam je tudi komisija za dodelitev dodatka za nego, le-.tega zavrnila.

Prva komisija pravi, da odloča le o usmeritvi v šolo in ne želi opredeliti še drugih otrokovih problemov...

Kje naj presekam tale gordijski vozel?

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar petraT 17 Apr 2006 14:55

Jous,

prva komisija (komisija za usmerjanje) res odloča o otrokovem izobraževanju (vendar pa mora upoštevati tudi medicinsko plat). Druga komisija (ki odloča o dodelitvi dodatka za nego) pa bolj upošteva medicisko plat. Odločitev komisije za dodatek za nego je neodvisen od mnenja komisije za usmerjanje (tudi pogoji za dodelitev dodatka za nego so drugačni). Vprašanje je, če bi v odločbi za usmerjanje pisalo "kombinirane motnje", če bi dodatek za nego dobili.
Poskusite vlogo za dodatek za nego oddati še enkrat. Priložite vso zdravniško dokumentacijo, ki jo imate. Imate pa tudi možnost pritožbe.
Kako pa vam je vlogo (ko ste jo oddali na CSD) razložila socialna delavka? Vam je povedala, da najbrž možnosti ni?

Lep pozdrav in lep dan, Petra



Pošlji oblikovano (17-04-06 14:56)

Lep pozdrav in lep dan, Petra

_______________________________________
Bolečina ni nič manjša, samo s časoma se naučiš živeti z njo. Cmok v nebesa,
tvoja mami

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar jous 19 Apr 2006 09:10

Se opravičujem ostalim, ker je moje mnenje malce izven naslova tele teme...

Povedali so mi, da je zelo malo možnosti. Zdaj je zadeva na komisiji druge stopnje.

Če gledam sam pravilnik, je jasno, da odkar je iz zmerno duševne prizadetosti razvrščen v lažjo duševno prizadestost, da pravilnik ne predvideva, da bi dodatek za nego pripadal tudi takim otrokom. Pa čeprav bomo morda morali starši do konca življenja skrbeti zanje!
Krivično pa se mi zdi, da so stvari rahlo nedorečene, vem, da pravilnik našteva celo vrsto bolezni, ampak tudi pri alergijah je verjetno cel diapazon možnosti. V soseščini prejema dodatek otrok (in njegovi starši davčno olajšavo),ki ima blagi refluks. Itd. Itd. (Se opravičujem vsem, s tem še zdaleč ne omalovažujem drugih bolezni, saj sem s starejšo hčero preživela tudi cel kup alergij in drugega).

V bistvu sem zelo žalostna zaradi slabih možnosti, ki jih nudi država otrokom z lažjo duševno prizadestostjo.
Zdi se mi, da pri vsem kar se nudi otrokom , potegnejo najkrajšo ravno otroci, kot je naš, ki niso ne tič ne miš. Po mnenju države ne dovolj prizadeti, da bi jim pomagala, pa spet ne tako zdravi, da bi nekoč prišli do služb in skrbeli sami zase.


Hvala ti Petra, za odgovor.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Sandi_H 12 Jul 2017 10:42

Prikaži citatlipi napisal:
Na internetu sem zasledil kriterije za razvrščanje otrok s posebnimi potrebami, ki si jih lahko ogledate na http://www.zrss.si/pdf/UPP_kriteriji.pdf

O vseh vrstah otrok s posebnimi potrebami piše na korekten način, o naglušnih in še posebej gluhih pa je v njem polno neresnic.

Zbodlo me je namreč, da je pri naglušnih "možna prizadetost vedenja in prizadetost pri pridobivanju znanja", bolj ko pa se od zmerne naglušnosti premikamo proti gluhoti, bolj naj bi bila ta prizadetost pogosta in bolj izrazita naj bi bila, tako da je pri popolnoma gluhemu otroku "pogosta (hkrati z izgubo sluha) prizadetost vedenja, orientacije v času in prostoru, prilagajanje vedenja okoliščinam in prizadetost pri pridobivanju znanja".

Vse te prizadetosti, ki jih ta sestavek opisuje, kot da so značilnost gluhih (zakaj ne tudi slepih, gibalno oviranih, ipd?) z gluhoto oz. naglušnostjo nimajo nikakršne zveze.

Sem gluh in imam ogromno stikov z gluhimi, pa v svojem življenju še nisem videl gluhe osebe (ne otroka, ne odraslega), ki bi imela prizadeto vedenje. Čisto nikjer v celotnem sestavku pa ni navedeno, da imajo gluhi in nekateri naglušni prizadet govor. Prizadetost govora pri gluhih JE prisotna, prizadetost vedenja pa NE!!! Marsikdaj so gluhi celo bolj olikani, bolj "civilizirani" kot slišeči!

Tudi proti nezmožnosti prilagajanja vedenja okoliščinam bom oporekal. Gluhi se, tako kot zdravi (slišeči) ljudje trudimo,da naše vedenje ne bi izstopalo od normalnega. Velikokrat je vedenje slišečih še bolj izstopajoče kot vedenje gluhih! Tudi, če je bila s tem mišljena prizadetost prilagajanja govora okoliščinam, lahko jaz temu oporekam. Gluhi imamo možgane in vemo, v katerih okoliščinah lahko govorimo glasno, v katerih pa moramo govoriti tišje. Res se komu primeri, da v hrupnem okolju govori pretiho, vendar pa je to zaradi tega, ker ne sliši hrupa, ne pa zato, ker bi imel vedenjske motnje!

Nadalje me je zmotilo, da imamo gluhi prizadeto orientacijo v prostoru in času. Jaz ne poznam gluhe ali neglušne osebe, ki bi imela tovrstno prizadetost. Gluhi imamo večinoma zdrave oči, tako da se lahko z njihovo pomočjo orientiramo v prostoru, za orientacijo v času pa sluh v nobenem primeru ni potreben. Zanjo potrebujemo možgane, ki pa pri gluhih in naglušnih niso prizadeti.

Moti me tudi navedba, da smo gluhi prizadeti pri pridobivanju znanja. Tovrstna prizadetost nastane samo tedaj, če profesorji v šolah na vsak način vztrajajo, da bodo znanje podajali le ustno, brez uporabe znakovnega jezika in brez pisnega gradiva, kar so v preteklosti počeli na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana (vem, da se takrat ta institucija ni imenovala tako, toda njenega tedanjega imena ne bom imenoval, ker je milo rečeno, grdo). Če gluhi osebi ne omogočiš pridobivanja znanja po vidni poti, bo pri pridobivanju znanja tako prizadeta, kot bo prizadeta slepa oseba, ki bo imela na voljo le učbenike (v normalni pisavi), brez možnosti prevoda v brajevo pisavo in brez govorne razlage. Toda, kot sem videl v tem sestavku, slepi niso prizadeti pri pridobivanju znanja!

Vse bolj imam občutek, da nas ima nekdo za osebe s kombiniranimi motnjami in da torej gluhota vedno nastopa v kombinaciji z drugimi motnjami (predvsem vedenjskimi in učnimi težavami), kar pa sploh ni res. Gluhota in naglušnost sta samostojni motnji, ki nastopata neodvisno od drugih motenj.
Zdaj mi je glede navedb tukaj zgoraj veliko bolj jasno, ko sem vse to preučil, kaj je bilo s tem, kar je bilo napisano v pravilniku, mišljeno. Ne gre za žalitev, ampak za to, da se poskuša pomagati otrokom in njihovim staršem in videti, zakaj prihaja do določenih težav (tj. da ni razlog npr. ADHD ali avtizem, ampak izguba sluha).

Pri prizadetosti vedenja je mišljena prizadetost vedenja pri zelo majhnih otrocih, ki brez 100 % sluha težko usvajajo veščine enako dobro kot slišeči. Npr. otrok s slušnim aparatom na enem ušesu in brez slušnega aparata ali polževega vsadka na drugem (kar je bilo pogosto v preteklosti), ne bo zaznal, od kod prihaja zvok - zaznal bo le zvok. In ga bo mati poklicala z desne, otrok se bo obrnil na levo, nič ne bo videl in ne bo nadalje reagiral, ampak bo npr. nadaljeval z igro. To starši opazijo kot problem v vedenju in če ne bi bilo tega zapisa v pravilniku, strokovnjaki ne bi videli, da je lahko problem tudi sluh (oni največkrat ne vedo, kaj pomeni slabše slišati ali pa slišati s pomočjo slušnega aparata) in bi pomislili, da ima otrok kakšno vedenjsko motnjo. Tako pa vidijo, da je posledica izgube sluha... Pred mnogimi leti, ko sem tole pisal, sem namreč naivno verjel, da strokovnjaki vedo vse. Ne vedo marsičesa, zato so jim tovrstni pravilniki, ipd., vodilo pri delu... Prav tako nisem vedel, kako funkcionirajo otroci z okvaro sluha in tudi, kakšna je razlika med slišati s slušnim aparatom in zdravim sluhom. Razlika je takšna, kot če nekdo hodi z berglami ali pa lahko hodi brez njih. Še nisem videl osebe z berglami, ki bi lahko tekla, oseba s slušnim aparatom in/ali polževim vsadkom pa tudi ne more dobro slišati v vseh situacijah, kjer slišijo slišeči, zato lahko pride do težav (npr. na koncu ure je hrup v učilnici, ker vsi želijo čim prej pospraviti šolske potrebščine, učiteljica pa ravno takrat da domačo nalogo, kar pa otrok s slušnim aparatom presliši, ostali pa slišijo kljub hrupu). Zdaj mi je vse veliko bolj jasno...

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar lipi 12 Jul 2017 10:45

Spoštovani, zgoraj sem po pomoti vnesel sporočilo kot Sandi_H. Ker me to ime preveč izda, vljudno prosim, da sporočilo objavite pod imenom lipi ali pa ga ne objavite.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Stran 1 od 1
cron
Na vrh