Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Ginekologija Nosečnost in obporodno obdobje Noseča pri 18. Splav: da ali ne?

Noseča pri 18. Splav: da ali ne?

Pozdravljeni!

Sem dijakinja zadnjega letnika gimnazije in se nedavno nazaj ugotovila, da sem noseča. S fantom, ki je študent, se odlično razumeva in mi, na srečo, daje podporo, ne glede na odločitev, ali bom obdržala otroka ali ne. Ko sem izvedela za nosečnost kljub zaščiti, sem bila zelo šokirana. Ko sem opravila ultrazvok, mi je postalo zelo težko glede odločitve. Po eni strani si predstavljam otroka, kako bi izgledal, njegovo hojo, premišljujem o spolu, po drugi strani pa se zavedam, da sem zelo mlada, in nisem prepričana v svojo sposobnost glede materisntva. Končati moram gimnazijo,se vpisati na faks, in se ne predstavljam, kako bi mi vse to uspelo, če bi imela otroka. Vem, da bi se morala marsičemu odpovedati in se zavedam posledic. Nebi rada uničila mladost in življenje fantu.. Moji starši vedo za nosečnost, in me podpirajo, ne glede na mojo odločitev.

Prosim za kakršnokoli pomoč, nasvet.

Lp, Pikica

Če imaš svoje starše na svoji strani, to pomeni, da ti bodo pomagali tako ali drugače.

Pa da o fantu sploh ne govorim, da ni proti, lej, boš zmogla. Ne bo ti lahko, ampak vse se zmore, če se hoče.

Srečno, lp,D

Žal boš to težko odločitev morala sprejeti samo ti in nihče drug, zato se bom vzdržala komentarja, kaj bi na tvojem mestu storila sama. Ne obremenjuj se z mnenji neznancev, pričakujem, da se bodo večinoma javile samo take, ki bi obdržale otroka ne glede na karkoli. Poslušaj samo svoj notranji glas, razmisli o svojih željah in načrtih in poskusi ne prebirati forumov. Srečno.

nova
Uredništvo priporoča

Da se vse. Odločiti se boš pa morala sama.

Jaz sem zanosila sicer v drugem letniku faksa, pa sem vseeno diplomirala, našla službo. Nikoli mi ni bilo žal, da sem donosila.

¸Jaz sem bila noseča pri 18 in pol in sem sla na splav ,zdaj ko pa bi rada imela pa jih ne morem imeti 🙁

Pred tremi leti sem zanosila ,otrok ni bil zaželen in sem se odločila za splav ,starši so bili strogo proti ,fant me je takoj po tem , ko sem mu povedala zapustil .Zdaj pa bi z novim fantom rada imela in ne uspe.Oba sma bila že v abmlanti za neplodnost v mb in tudi tam nama niso mogli pomagati klub umetni oploditvi.(3) še enkrat lahko poskusiva ali pa bo otrok samo va sanjah 🙁

če bi imela podporo fanta in staršev tudi jaz bi bila zdaj srečna mamica

lp M

LEPO JE BITI LJUBLJEN

MINA 23, upam da boš tudi ti še srečna mamica!! Ne obupat!! Vem da je težko…

Hvala vam za odzive.
Glede na dano situacijo v kateri se nahajam, se mi zdi boljša rešitev, splav. Fant je namreč rekel, da bi pustil faks in se nekje zaposlil (kar se mi sploh ne zdi pametna rešitev), njegovi bi mojo nosečnost težko sprejeli, končati moram šolanje…
Upam le, da mi ne bo žal, kot ste rekle, bom mogla odločitev sprejeti sama.
Fant ne upa povedati doma za mojo nosečnost, kar me jezi.Mislim, da doma velikokrat pritiskajo nanj. Po eni strani ga razumem po drugi pa sploh ne, jutri grem po napotnico. Po pravici, bi rada imela otroka, vendar se mi ne zdi primeren čas. Osebni ginekolog, me je še posebaj opozoril na možnost težje zanositve, ker imam ozkejšo maternico kot je normalno, zato me vse skupaj jezi še bolj.

MiNA23, resnično vama s partnerjem želim, da bi se vama uresničile sanje. Kot pravijo, upanje umre zadnje.

Lp, pikica18

haii,

Pikica , upam da ne boš obžalovala tega koraka kot ga zdaj jaz. Na tvojem mestu bi otročička obdržala, saj je spočet z nekom , ki ti stoji ob strani in se imata rada. Glede fanta pa ti povem , da stem , da te podpira in ti stoji ob strani pove da mu veliko pomeniš in, da te bo sprejel tudi z otročičkom.Faks bi moral končati, saj bi vam potem lahko nudil veliko več kot stem ,da se zdej zaposli.

Resnično vam želim veliko sreče in pravo odločitev ,samo da bosta srečna ,

IN HVALA PA LEPE BESEDE.

Pozdravljena Pikica. sama se sicer nisem soočala s splavom pri 18, ampak s spontanim (2) pri 24.tudi pri nama s fantom je bila pri 19ih panika, kaj če sm noseča. menstruacija mi je namreč zamujala, kar mi prej nikoli ni, je bila vedno točna, takrat pa je kar ni bilo. saj sva merkala, ampak vseeno. sama sem bila, predno sem delala test (bil je – in čez nekaj časa je menstruacija le prišla), prepričana, da bom delala splav. fant pa je bil proti. odločen je bil, kako si bova opremila skromno stanovanje v zgornjem nadstropju, meni pa ni bilo jasno, kako bova finačno zmogla, js gimnazijska maturantka, on ravno končal srednjo šolo… vem pa, da če bi dotega prišlo, da nama bi moralno ob strani stali moji starši,ker se je tudi njima to zgodilo, pa sta zmogla, njegovi nama bi pa tudi, odstopila nama bi zgornje nadstropje v hiši. ko je bil test negativen sem bila seveda presrečna.ampak, par let za tem, ko pa sem želela otročka, pa je prišlo do 2 splavov, mi je bilo pa žal, da se to ni zgodilo že pri 18 in bi pri 24 že imela otročka… in tudi sama sem želela imeti službo, predno bom zanosila.sedaj pa vem,da je pomembno samo zdravje, ostalo že gre,tudi z enim dohodkom. skromnost je lepa čednost. poznam primere, ki zaradi splava v zgodnjih letih kasneje niso morali met otrok oziroma so se za njih matrali… drugače se vse zmore, če se želi, še vedno bosta lahko uživala in živela, če imata podporo vsaj enega od staršev. popazili bojo na otročka, tudi oni so zdaj še mladi vejretno in imajo veliko energije… otročk bo pa ponosen na mlade starše, ki ga bojo razumeli bolj, kot pa starejši, tudi energije imaš več, ko si mlad. meni ni manjkalo starševske ljubezni, starša pa sta se vejretno tudi “znorela”,ko so mene babice pomerkale. pa mislim,da smo kar zgledna družina. odločiti pa se seveda moraš sam ozirma s partnerjem. tudi psihično trpljenje po splavu ni zamerljivo, sploh če se imata rada in bi ga mogoče vseeno imela. naju s fantom so splavi zelooooo povezali, nekatere pa to tudirazdruži na žalost 🙁 če se boš odločila za splav, si sposodi kakšne knjige, ki ti bojo pomagale, da boš čimlažje prebolela in šla lahko korak naprej!!! držim pesti zate! vem pa, da imaš pred sabo zelo zelo zelo zahtevno in neprijetno odločitev.

Ne sklepat vsega po sebi in ne psihirat avtorice! Gre za povsem individualne zgodbe in reakcije telesa in predvsem kombinacije s partnerji. Poznam povsem ploden par, ki bi vsak posebej lahko imel otroke, skupaj jih pa ne moreta. Jup, tudi to se dogaja. In še protiutež zgornji zgodbi: V mladosti sem imela 2 splava, enega načrtnega in enega spontanega. Kasneje ponovno zanosila kljub uporabi zaščite in obdržala. Očitno smo še nekateri, ki smo plodni kot zajci;-)

Preveč razmišljaš o tem, kaj bi morala, in premalo o tem, kaj si želiš in kaj ti govori notranji glas.

Gimnazijo boš itak končala, ker boš rodila med počitnicami. Nosečnice so popolnoma opravilno sposobne osebe in možgani se jim ne skisajo zaradi velikega trebuha.
Nikjer ne piše, da se moraš na faks vpisati letos.
Nikjer ne piše, da fant ne bi mogle za leto dni pavzirati in ta čas delati, pa mogoče potem nadaljevati. Ali čez dve leti. Ali čez tri. Popolnoma vseeno je, ali diplomiraš pri 23, 24 ali 26. Marsikdo zmore tudi študirati in delati (odvisno tudi od faksa, seveda).
Vse to so stvari, ki se ti bodo pri 30 zdele smešne.
Fantu ne boš uničila življenja z otrokom, pa tudi, če bi mu morebiti ga – a on pa ni imel nič pri tem?

Za nosečnost mu zaenkrat ni treba povedati staršem, če tega ne želi. On že ve, zakaj molči.

In še nečesa se moraš zavedati: če se boš odločila za nadaljevanje nosečnosti, boš spremenila življenje kar nekaj ljudem. Če se boš odločila za splav, pa (skoraj zagotovo) samo in izključno sebi. Zato ne toliko razmišljat, kaj bo otrok naredil drugim – in seveda tudi tebi -, ampak kaj bo splav naredil tebi.

Oprosti, meni se pri 36 te stvari še vedno ne zdijo smešne.

Živjo. da odločitev je tvoja, vendar če ti vsi stojijo ob strani, mislim da se nimaš kaj bati…saj nočeš vsako leto šteti koliko bi bil sedaj star tvoj otročiček, kaj bi mu lahko oblekla, kako bi mu bilo ime…? Naj ti povem, da sem tudi sama zanosila kmalu po vpisu na fakulteto (načrtovano), pa sem naredila redno vse izpite in diplomirala prva v razredu, sinko je sedaj star 1 in 8 mesecev in sem znova noseča, pa obiskujem redni magistrski študij, zraven delam preko študentskega servisa parkrat na teden, z možem pa živiva v svojem gospodinjstvu in naju nihče finančno ne podpira. In veš kaj – čisto nič nam ne manjka! 🙂 Imamo se super in nič mi ni žal, da sem mlada mamica 🙂 če ti fant in družina stojijo ob strani, boš zmogla vse…ker z otrokom se tvoje življenje ne konča in ravno tako boš lahko doktorirala 🙂
Kar pogumno!

Ne sklepat vsega po sebi in ne psihirat avtorice! Gre za povsem individualne zgodbe in reakcije telesa in predvsem kombinacije s partnerji. Poznam povsem ploden par, ki bi vsak posebej lahko imel otroke, skupaj jih pa ne moreta. Jup, tudi to se dogaja. In še protiutež zgornji zgodbi: V mladosti sem imela 2 splava, enega načrtnega in enega spontanega. Kasneje ponovno zanosila kljub uporabi zaščite in obdržala. Očitno smo še nekateri, ki smo plodni kot zajci;-)[/quote]

Ne psihiram avtorice!!! sama se je podala po mnenja na forum, kjer mislim, da lahko vsak izrazi svoje mnenje, kot si ga tudi ti, ni tako?
ja, si ti eden od primerov, ko si lahko zanosila po vsem skupaj, je pa veliko primerov, ko ne morejo. poglej na forum neplodnosti, kako se dekleta matrajo. sama avtorica pa je povedala, da si dejansko otroka želi, prav tako ga je sprejel partner in njeni starši.
tako da se strinjam z srečko1113. je pa to odločitev avtorice in ne nas, ki to prebiramo…

Kot sem jaz razumela avtorico, si *enkrat* želi otroka, ampak da misli, da zdaj ni primeren čas zanj. In še kako se strinjam z njo, glede na vse, kar je povedala – če bi kateri uspelo vse prebrat in ne videti samo tistega, kar hoče videti. A zdaj naj ima pa otrok otroka samo zato, ker je toliko in toliko ljudi, ki ga ne morejo imeti (takoj)? Lepo vas prosim!

Super srečka, da ti je uspelo doštudirati zraven naraščaja. Samo pozabila si povedati, kateri faks. Pa koliko imaš babi servisa. In seveda, da si imela srečo, da je šel porod bp, da te po njem za kako leto ali dve ni zložila poporodna ali preprosto neskončna utrujenost. Večina žensk pač rabi približno toliko, da se spet (vsaj približno) sestavi. Aja, pa verjetno imaš dojenčka, ki spi in nasploh nima problemov, ker če ti ne bi zatisnila očesa več kot uro v kosu in / ali bila stalno z njim po kakšnih terapijah, bi ti malo morgen zneslo.

Avtorica, sama veš, iz kakšnega testa si. Nekatere smo žal šle čez kakšno podobno izkušnjo, smo opravile z njo pri sebi in potem nismo travmirale v smislu koliko bi bil sedaj star ipd. Pa to ne pomeni, da smo brezčutne ali da svojih otrok nimamo neskončno rade. Pač veš, da si v življenjskem obdobju, ko se ne bi izšlo.

Drži se, kakorkoli se boš odločila.

Ah dejte no nehat babe…študirala sem redno – slovenistiko, ki ni najlažji študij, “babi servisa” pa sem imela zgolj toliko, da sem lahko šla na fax ali pa delat – ko sem bila doma, ga nikdar nisem imela v varstvu. Res je, da je otrok zdrav, da sem lahko v enem naročju držala njega, v drugem pa knjigo in da mi je pri tem veliko pomagal tudi mož. Sama ne zagovarjam niti eno niti drugo stran, jaz sem pač povedala svojo izkušnjo, in ker je moja pozitivna, nevem zakaj bi ji morala svetovati splav…v končni fazi tudi ti ne veš, kakšen fax misli avtorica obiskovati, koliko babi servisa bi lahko imela, kdo bi ji lahko finančno pomagal, ali bo imela pri porodu zaplete ali ne….Zato, KOT SEM ŽE NAPISALA, odločitev je njena in od partnerja. jaz pač poznam veliko več pozitivnih izkušenj. in če bi vsi razmišljali tako črnogledo (kaj lahko gre narobe …), bi bilo na svetu pol manj otrok…saj diplomira lahko tudipri 30.letih, kajne?

Oprosti, meni se pri 36 te stvari še vedno ne zdijo smešne.[/quote]

V bistvu mi je kar malo žal zate, ker se še pri teh letih ne zavedaš relativnosti časa.

Pozdravljene,

jaz sem naredila splav in mi je zelo zelo zelooo žal.Avtorica ima podporo staršev kot je napisala in stem je tudi povezano varstvo in finančna pomoč.Vaka babica in dedek, ki stojita ob strani svojemu otroku in vnukcu, želita ,da bi družinica bila srečna in da bi njun otrok bil srečen.

Fant avtorice je študent, če jo ima rad in jo podpira si verjetno tudi želi otroka ampak je problem, da njegovi ne vejo za nosečnost občutek imam ,da so pri njem problem njegovi in se boji reakcije.

Pikica razmisli res vse možnosti ,kaj lahko pridobiš,kaj lahko zgubiš, koliko ti otrok pomeni in se odloči najprej ti, potem pa tvoj fant. Odločitev ni lahka ampak življenje se ti bo spremenilo neglede na odločitev.

Glede faksa pa se sploh ne sekiraj,tudi če obdržiš otroka lahko doštudiraš prej kot tiste ki otroka nimajo .Saj se boš trudila za njega.Ce pa se odločiš, da ga obdržala ne boš pa ti želim veliko moči ,da boš vse prebolela.

lp

živjo
Si se potem odločila za splav? Če želiš nam lahko poveš kako se počutiš, če se boš po tem bolje počutila.

New Report

Close