Nosečnost po anoreksiji
Moja svakinja…uf, zelo težko življenje že pred nosečnostjo, potem zaradi prenizke teže težja zanositev…V času nosečnosti je imela velike probleme okrog pridobivanja teže, pazila kaj in koliko poje, da se ne bi preveč zredila…vse se je vrtelo okrog tega…sama nosečnost je potekala v redu, razen tega, da je bila ona zelo utrujena, obremenjena, slabokrvna, ampak z otročkom je bilo vse v redu…Tudi po porodu se ji je vse vrtelo okrog tega, da čimprej zgubi vse pridobljene kg, otrok ji je bil v breme…skratka, ko gledam njo, vidim, da to ni enostavna zadeva…nima nič od življenja, glava je usmerjena samo v postavo, kg, njeno prehrano…Si ne predstavljam, kako se spopadati še s tem, saj je še toliko drugih težav, ko rodiš…
Jaz sem uspešno prebolela anoreksijo, zdaj sem noseča 18 tednov. Zanosila sem brez težav, v drugem poskusu in tudi nosečnost poteka brez problemov. Je pa res, da sem že lep čas pred zanositvijo imela normalno težo (ITM 20), normalno krvno sliko, urejeno psiho, prehranjevalne navade in seveda menstruacijo. Dvomim, da bi brez teh pogojev sploh lahko zanosila.
Ne vem ali si še v fazi anoreksije, upam da si jo premagala. Če ne pa svetujem, da preden začneš delati na otroku, najprej poiščeš psihiatrično pomoč in poskrbiš za svoje zdravje. Telesno ozdraviš pa lahko samo na tak način, da ozdraviš tudi psihično – anoreksija je duševna bolezen. Šele nato boš sposobna skrbeti tudi za otroka. Seveda to ne gre kar čez noč, lahko traja leta.
Pa še moja zgodba za vzpodbudo:
Od 14-18 leta sem imela anoreksijo, potem pa hudo bulimijo (v kombinaciji z anoreksičnimi obdobji) do 30 leta. Bila so obdobja, ko sem imela 38 kg. Menstruacije nisem imela vmes vsaj 5 let (od 15 do 20 leta). Skratka, čista groza. Pri 30-ih sem začela hoditi k OA, spoznala sem sedanjega moža… Ne vem, nekako sem se spravila v red vsaj približno, tako da sem imela 48 kg. Zdaj pa lepši del: Zdaj sem stara 40 let in imam štiri zdrave otroke (prvega imela pri 33-ih), vsakič sem zanosila takoj, nosečnosti so bilerez posebnosti. Še vedno sem precej suha (47 kg) in moram paziti, da imam redne obroke, v hiši ne smem imeti tehtnice, da spet ne zapadem v ta peklenski krog prehranskih motenj. Vse štiri sem dojila vsaj eno leto in to me je res izčrpavalo, bila sem še bolj suha kot zdaj. Sicar pa za enkrat še ne čutim posledic tistega grozljivega obdobja, ko sem bruhala tudi po petkrat na dan, in imam dovolj energije za svoje malčke. Neizmerno sem hvaležna usodi, da se mi je uspelo izvleči iz tega pekla in da sem kljub vsemu nasilju, ki sem ga izvajala nad svojim telesom (poleg MH tudi zloraba alkohola in tvegana spolnost), lahko zanosila in da imam te moje štiri sončke. Tako da upanje je tudi za nas! :))
moja zgodba čisto enaka tvoji,le da šteje 41 let-enako 4 otroke ,eno leto vsakega dojila,sem polno energije,za enkrat vse vredu imam tudi 46 kg in upam,da posledic ne bo. vesela sem,da živim. če nebi prvič zanosila pri 30 letih čisto slučajno,bi se izstradala do smrti. vse sem delala namerno. nihče razen moža me ni maral,tako,da sem želela umreti. razumel me pa tudi nihče ni . in ČEČNCA -garantiram ti,da bo vse vredu. tvoje telo in hormoni bodo dali otroku to,kar rabi,ne skrbi in e ne obremenjuj in POJEJ Z VESELJE ČOKOLADNO ROLCO,jaz si je nisem upala,danes mi je žal,življenje prehitro mineva,zlasti ,ko imaš otroke,lp punce
Zanimivi zgodbi: anastasije in “za anastasijo”. Tudi jaz sem imela anoreksijo pri 14, pa tam preko 20 (a nikoli z bulimijo), najmanj kg 38; menstruacije nisem imela med 14 in 17 letom, se ob tem intenzivno ukvarjala s športom, kasneje je stanje nekako prešlo v avtomatiziran nadzor nad prehranjevanjem. Tudi sama sem sedaj čez 40, imam 4 otroke, vse zanosila praktično takoj (pri TT 46 kg), brez težav, dojila 1-3 leta, se v nosečnosti ukvarjala s športom, tudi sedaj se intenzivno ukvarjam s športom in imam 45 kg. Polna sem energije in nimam nikakršnih zdravstvenih težav.
Srečno!
Zivjo. Sem videla tale post pa rekla da Vas nujno kontaktiram. Sem v 40 tednu nosečnosti in sem se zredila samo za 6 kg. Malo krivim živce, malo pa pretiran nadzor nad hrano. Pa me zanima, je bilo z otročki vse OK? Mene je strah da sem karkoli otroku povzročila, da mu kaj manjka.. In že 10 dni ne spim.