Pozdravljeni!

Že nekaj časa se sprašujem, ali je naša situacija OK ali je treba nekaj spremeniti. Moj sinko je star 10,5 mesecev in že od nekdaj veliki jedec, sedaj ima 11,5 kg. Čez dan je ZELOOOOO aktiven, saj kobaca s svetlobno hitrostjo in tudi že po malem koraka. Do 6. meseca sem ga izključno dojila, nato sem začela uvajati GH, ki jo je lepo sprejel. Sedaj ima že vse obroke, je vse razen “prepovedanih” stvari, ne vem natančno koliko poje, ker mu dajem toliko kolikor mu paše. Čez dan popije tudi veliko vode (okoli 2-3 dcl), doji se okoli 2x na dan (včasih več, včasih manj) večinoma pred dopoldanskim spanjem in malo za cartanje popoldan. “Problem” pa nastopi ponoči, saj gospodič od rojstva ni spremenil ritem dojenja, kar pomeni najmanj 3x. Ampak to ni cartanje, torej par potegov in spanje naprej, temveč obilno hranjenje, tako da imam zjutraj dojki ko čajni vrečkici 🙂 in seveda se sprašujem zakaj? Ali mu čez dan ne dam dovolj hrane? Zakaj čuti tako potrebo po obilnem nočnem hranjenju? Posledično je seveda tudi polna plenica, torej mi eno previjanje na noč ne uide. Po pravici povedano, meni ni problem ga hranit ponoči, naj papca, mleka je dovolj, samo skrbi me ali dobiva dovolj. Seveda je tudi pediatrinja komentirala, da bo treba nočno dojenje ukinit, ker ga fant ne rabi, saj mu kilaža lepo napreduje. Ampak se mi zdi, da bi bila to zanj cela katastrofa, čutim, da še ni pripravljen, saj se kar krohota od veselja ko vidi, da se pripravljam na dojenje, tudi sredi noči. Naj še dodam tudi to, da se na dojki ne uspava, ampak se še buden obrne stran in si vtakne dudo. Moja dilema je ta, ali moram kaj spremeniti? Počasi zmanjšati število podojev? Sklepam, da je že toliko star, da potrebuje malo bolj konkreten spanec in je zato čez dan večkrat utrujen (čez dan namreč spi tudi po 3x, skupaj nabere mogoče max. 2,5 ure spanja). Se pa zavedam, da je dojenje veliko več, kot samo hranjenje, ampak tolažba najmanj 3x na noč in to bo isti uri? Mislim, da ne…

Pozdravljeni, sagos!

Vaš 10,5m fantek je zelo živahen, rad je gosto hrano, tako da ima že vse obroke, parkrat na dan se še podoji, dobro napreduje in se dobro razvija. Dodatno se podoji trikrat ponoči, pri čemer se tedaj zelo aktivno doji, intenzivno pije in to dojenje ni samo za to, da bi malo posesal in se uspaval. Zanima vas, kaj bi lahko bili razlogi za to.

Razlogov je lahko razmeroma veliko, a po tem, kar ste opisali (intenzivno dojenje), menim, da bi šlo lahko predvsem za dvoje ali trije stvari. Fantek je morda bolj žejen, odvisno od hrane, ki jo večinoma uživa prek celega dneva (na to sem pomislila, ker pravite, da tudi kar veliko drugih tekočin popije). Pomislite, kako je z vnosom soli ali sladkorja, sladkih sokov, gostejše žitne hrane, npr. piškoti, razmerjem surova7kuhana hrana ipd.. Ali fantek zvečer dobiva žitne kaše na prijagojenem oz. kravjem mleku? Kravje mleko nekatere dojenče bolj žeja.

Drugo – fantek je še razmeroma majhen in (navkljub kulturno zaželenemu in spodbujanemu odstavljanju do dojenja) naravno le redki dojenčki v tem času sami opuščajo dojenje. Kadar imajo čez dan malo podojev, ker so živahni in kadar imajo intenzivna razvojna obdobja, časa za podoje ali tudi interesa neredko zmanjkuje, praviloma pa dojenčki in malčki okoli prvega leta, to nadoknadijo z dojenjem ponoči. Včasih se potreba po mleku za žejo in lakoto, ki je vsekakor lahko še povsem realna, zakaj pa ne, prepleta tudi s potrebo po telesni bližini, varnosti, umiritvi.

Materino mleko je zadnje, ki bi ga ukinjali zaradi pripombe o hitrem naraščanju teže otroka, saj materino mleko zmanjšuje tveganje za debelost, ko bo večji in odrasel. Materi mleko podpira delovanje hormonov, ki so zadolženi za uravnavanje telesne teže. Če menite, da gre teža prehitro, je treba pozorno analizirati vnos goste hrane, pri čemer nikakor ne mislim omejevanja količine (prav je, da otrok poje, kolikor rabi), ampak mislim na morebitno znižanje deleža ogljikovih hidratov, procesirane hrane, prečiščenih žit, sladkorja ipd., kar zdaj seveda ugibam, ker nimam podatkov, kako se vaš fantek hrani. Če menite, da je hrana zdrava, fantepa dobro razvit, živahen , komunikativen, dobre volje… potem ne vem, kaj bi bil problem. Dojenčki in malčki so za nočno samostojno spanje zreli v zelo različnem časovnem obdobju, ni enega in edinega pravega načina in ne drži, da morate nočno dojenje ukiniti, če vam in vaši družini tako ustreza. Z nočnim dojenjem svojemu fantku dajete ne le mleko, ki ima tudi ob enem letu še vedno pomembno prehransko, pa tudi imunološko vrednost in jo bo ohranil tudi kasneje, ampak mu dajete tudi telesni stik, ki si ga očitno še želi in zaradi katerega je podnevi lahko bolj samostojen in aktiven, ponoči pa se vrača v vašo varnostno mrežo. Nočno dojenje naša kultura večinoma težko sprejema, čeprav je nekaj povsem normalnega. Materino mleku tudi ne povzroča gnitja zobkov, kar boste najbrž tudi kdaj slišali.

Ničesar vam ni treba spreminjati, še naprej lahko sledite svojemu občutku, da verjetno še ni pripravljen in da mu nočno dojenje koristi. Priporočam v branje Sodobni pogledi na spanje dojenčka in malčka: http://med.over.net/forum5/read.php?94,4476929

Verjetno vas bo zanimalo še tole. Je res, da starejši dojenček ne rabi nočnega dojenja?
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979782 (6m)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5881698 (5,5m)
Pretežek otrok?
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6314996,6314996 (uvajanje GH pri debelem dojenčku)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,7367363 (9m, pretežka, res nujno ukiniti nočno dojenje?)

Nekaj drugega je, če tako spanje ne ustreza vam in ga želite nujno spremeniti. V tem primeru je seveda ukrepanje s strani staršev smiselno, tudi pri tem pa so načini zelo različni. Najpomembnejše pa je pri tem to, kako vi želite urediti spanje v vaši družini, koliko se vaš otrok odziva na pobude, ki bi jih vi predlagali in kako narediti, da bi bili vsi najbolj zadovoljni.

Pozdravljeni!

Imam vprašanje, ki se delno nanaša na nočno dojenje, delno pa tudi na uspavanje in dojenje čez dan.

Punčka je stara 9 mesecev in od 6. meseca dalje uvajamo gosto hrano, in sicer ima zdaj 3 obroke goste hrane na dan (kosilo, popoldnaska malica, večerja). Včasih poje veliko in se po obroku ne doji, včasih hoče še dojenje. Spije še okoli 100 ml vode na dan, več je noče. Že od vsega začetka je zelo energičen in živahen otrok, ki se zelo smeje, intenzivno igra, sodeluje… A se tudi hitro razburi in glasno protestira (tudi solze “špricajo” v potokih), kadar ji kaj ni prav. S partnerjem sva mnenja, da se je ne sme pustiti jokati in se oba trudiva, da se kakor hitro je mogoče, odzoveva na njen jok. Kadar se razburi, ponavdi traja kar nekaj časa, da se pomiri, oziroma šele, ko je sprožilec odstranjen (se je ne da zamotiti s kakšno drugo zanimivo stvarjo). Že od samega začetka jo je tudi malo težje uspavati, ne vedno, ampak večinoma zaspi ob brundanju uspavanke, v naročju, kadar je pri meni, je skoraj obvezno sesanje na dojki. Da bi jo odložila v posteljico še budno, je popolnoma nemogoče, saj se v tem primeru, tudi, če je že čisto zaspana, v trenutku popolnoma zbudi in jo je nemogoče uspavati še nadaljno uro (ali več). Ponoči se še vedno zbudi vsaj dvakrat (včasih tudi več), za dojenje. In enako, kot je bilo opisano zgoraj, vedno tudi veliko spije, preden zaspi nazaj. Čez dan punčka spi v svoji posteljici, zvečer jo tudi položim v njeno posteljico, ko pa se prvič zbudi za dojenje, jo vzamem k sebi in potem do jutra spimo vsi skupaj. S partnerjem sva opazila, da tako posledično vsi trije spimo bolje, jaz sem bolj spočita in tudi najina punčka se ne zbuja tako pogosto kot če spi v svoji posteljici.

Seveda naju različni ljudje hočejo prestrašiti, da skupno spanje ni dobro, da sva jo razvadila. Tudi glede uspavanja sem bila predvsem jaz “ožigosana”, da sem otroka razvadila in da bo spal tako, kot ga bom jaz navadila in da sem ga pač navadila, da ne zna zaspati drugače kot pri meni v naročju… In res je, priznam, da take izjave vnesejo dvom v moje odločitve. Hkrati pa opažam pri drugih mamicah, da pripovedujejo podobno zgodbo kot jaz – da otroka niso UČILE, kako zaspati, ampak so enostavno opazovale otrokove odzive. Nekatere pravijo, da so otroka enostavno že od vsega začetka odlagale preden je zaspal in je zaspal sam, druge, da je otrok jokal in so ga morale nositi dokler ni zaspal… No, naša punčka je spadala v drugo skupino, prve mesece je tudi imela krče in zvečer je vedno zaspala v naročju, ko so se krči malo umirili.
S parterjem sva sicer oba mnenja, da je tako skupno spanje kot tudi uspavanje v naročju nekaj, kar bo otrok prerasel in da bova z dobrim opazovanjem to prakso začela spreminjati, ko bo otrok pokazal, da je čas za to. Vseeno pa se obračam na vas, ker bi rada slišala tudi vaše mnenje glede tega, oziroma, kakšne so strategije, da se teh sprememb lotiva, ko bo čas za to.
Druga stvar pa je nočno hranjenje. Tudi nam je namreč pediater na pregledu svetoval, naj nočno hranjenje čimprej ukinemo, saj bom drugače, po njegovih besedah “pečena za nadaljnje leto”. Res je, ko bom morala v službo, se bodo stvari sprememnile. A zanima me, ali je res potrebno, da začnem ukinjati nočno hranjenje (ni porblem v teži, punčka ni nič pretežka za svojo velikost), pediater je svetoval, da naj ji ponoči ponudim vodo po steklenički in da naj počasi zamenjujem dojko za vodo, hkrati pa da bo otrok čez dan pojedel več in ne bo več lačen ponoči… Ali je to prava strategija? Priznam, veliko lažje bi bilo, če se ponoči ne bi več zbujali, a po drugi strani čutim, da je otročiček pač še majhen in ni verjetno sposobna prespati cele noči v kosu. Kakšno je vaše mnenje glede našega primera?

Edina stvar, ki me skrbi je, kako se bo punčka uspavala v vrtcu, če bo še potrebovala naročje (ali celo še mojo dojko)? Ali mi lahko kaj svetujete tudi v tej smeri?

Za odgovore se vam že vnaprej lepo zahvaljujem.

Pozdravljeni, ajda-lina!

Vaša 9m deklice je zelo živahna in intenzivna, ima tri obroke GH, pije vodo in se tudi še doji.

“Že od samega začetka jo je tudi malo težje uspavati, ne vedno, ampak večinoma zaspi ob brundanju uspavanke, v naročju, kadar je pri meni, je skoraj obvezno sesanje na dojki. Da bi jo odložila v posteljico še budno, je popolnoma nemogoče, saj se v tem primeru, tudi, če je že čisto zaspana, v trenutku popolnoma zbudi in jo je nemogoče uspavati še nadaljno uro (ali več).”
***To ni nič neobičajnega za dojenčke, tudi malčki v drugem letu ne znajo tega, da bi se uspavali sami, nekateri že, drugi pa samostojno uspavanje osvojijo kasneje in nobenega pravega razloga ni, da bi to morali znati ali da bi jih tega morali zgodaj, že v prvem letu naučiti.

“Ponoči se še vedno zbudi vsaj dvakrat (včasih tudi več), za dojenje. In enako, kot je bilo opisano zgoraj, vedno tudi veliko spije, preden zaspi nazaj. Čez dan punčka spi v svoji posteljici, zvečer jo tudi položim v njeno posteljico, ko pa se prvič zbudi za dojenje, jo vzamem k sebi in potem do jutra spimo vsi skupaj. S partnerjem sva opazila, da tako posledično vsi trije spimo bolje, jaz sem bolj spočita in tudi najina punčka se ne zbuja tako pogosto kot če spi v svoji posteljici. “
***Tako ravna kar veliko staršev, tudi na forumu je veliko izkušenj v tej smeri. Zdi se mi povsem vredu, še posebej, ker ste s tem vsi zadovoljni.

“Seveda naju različni ljudje hočejo prestrašiti, da skupno spanje ni dobro, da sva jo razvadila. Tudi glede uspavanja sem bila predvsem jaz “ožigosana”, da sem otroka razvadila in da bo spal tako, kot ga bom jaz navadila in da sem ga pač navadila, da ne zna zaspati drugače kot pri meni v naročju… In res je, priznam, da take izjave vnesejo dvom v moje odločitve.”
***Ko bo vaša deklica malce večja in bo znala zaspati sama, večinoma je to, kot vemo iz izkušen številnih kultur in antropoloških raziskav, nekje do starosti 3-4 leta, potem bodo ti ljudje verjetno nezadovoljni s kakšnim drugim vašim početjem. Mnogi ljudje si štejejo za pravico, da posegajo v navade drugih ljudi, jim skušajo dokazati, da je edino pravilno to, kar so počeli sami, prepričani so, da morajo otroci biti taki in taki, starši pa ravnati tako in tako. In vendar so otroci vseh sort, enim ustreza čisto nekaj drugega, kot je ustrezalo našim otrokom, starši pa imamo tudi zelo različne poglede na svet, različne vrednote. Predvsem svetujem, da poskušate preslišati take pripombe in da se o tem, kako spite v vaši družini, ne pogovarjate z ljudmi, kjer lahko pričakujete predvsem kritikarstvo.

Če vam tako ustreza, potem lahko spanje otroka prepustite času. Dojenček in malček skupno spanje ne izsiljujeta, ampak imata take potrebe, ki so iskrene in resnične. Ko je otrok dovolj velik, da razume, kje je njegova postelja, ko razume, zakaj on spi tam in mami in oči drugje, ko ve, da če bo potreboval tolažbo, tudi lahko pride, tedaj se bo vse uredilo. Uredilo se bo tudi zato, ker boste otroka zdaj, ko to potrebuje najbolj, naučili in mu vsadili v podzavest, da se na vas vedno lahko zanese, da ste zanj tam in da če bo potreboval varnostno mrežo, mu je ne boste odrekli. V takem okolju se otrok veliko laže osamosvaja, ko je seveda razvojno za to čas.

“Druga stvar pa je nočno hranjenje. Tudi nam je namreč pediater na pregledu svetoval, naj nočno hranjenje čimprej ukinemo, saj bom drugače, po njegovih besedah “pečena za nadaljnje leto”.
***Kaj to pomeni za vas, da boste dojili tudi ponoči, veste samo vi. Kaj to pomeni za otroka, bo povedala vaša deklica sama. Nekateri otroci so v velikem stresu, če jih odstavljamo prezgodaj, sploh intenzivnejši otroci, temu primerne so lahko reakcije – intenzivne. Če je otrok že malo na odstavljanje pripravljen in rabi le majhno materino spodbudo, pa se prav tako hitro vidi, in sicer tako, da dojenja ne pogreša in posebnega stresa zaradi tega tedaj seveda sploh ni, odstavljanje pa je uspešno ne zato, ker ima mati kakšen magičen prijem, ampak ker zna opazovati svojega otroka in se odziva na njegove znake.

Ste doslej uvajali stekleničko, jo deklica ima? Če ne, resnično ne vidim potrebe, da bi 9m dojenčku uvajali stekleničko, od katere jo boste morda teže odvadili. Težko je včasih razumeti, zakaj je bolj sprejemljivo, da ima otrok v naši kulturi za nočno sesanje nepravo stvar, pravo, torej dojko pa mu odrekamo. To je stvar vašega pogleda na svet in vaših vrednot, vaših želja, tukaj ni prave odločitve, je samo tisto, kar si vi želite bolj in kaj se vam zdi laže. Možno je, da boste morali za stekleničko vstajati, za dojenje pa vam ni treba, lahko skupaj dremate. Možno je, da bo deklica mirno sprejela katerikoli nadomestek. Možno je, da bodo težave večja in da boste zaradi tega manj spali, kot bi sicer. Možno je, da bo vaše vztrajanje teden, dva, tri… dobrodošlo in bo deklica sprejela spremembo kljub začetnemu uporu. Možno pa je tudi, da boste zaradi vztrajanja in če bo deklica intenzivna, v velikem stresu in frustraciji, ker boste morali zaradi ljubega miru priznati, da metoda ne deluje in da bi bilo čisto vredu skupno spanje. Možno je, da se boste zaradi službe počutili bolj utrujene in boste teže sprejemali nočno zbujanje. Možno pa je tudi, da boste zaradi učenja spanja, če ne bo šlo gladko, izgubljali svojo samozavest in materinsko umirjenost, namesto da bi bili vsak dan bolj povezani in močnejši.

Priporočam v branje še te povezave.

Sodobni pogledi na spanje dojenčka in malčka:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4476929 (članek)
Uspavanje na dojki:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6208404 (10m, do kdaj rabi sesanje za uspavanje)
Dojenček se ponoči zbuja in doji:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6946575 (9m, zbujanje vsako uro, kritike doma)
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=2119&t=2115 (10m, odstaviti?)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6749470 (11m, noč je nočna mora)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6651087,6678602#msg-6678602 (11m, utrujenost)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,7229797 (*zgodba Nadice, 8m, učenje spanja, polemika)
Kako do boljšega spanca:
http://med.over.net/otrok_druzina/novica.php?id=37 (kratko o spanju)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4331470 (ne spi – smo ga razvadili?)

Nočno dojenje malčka:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,5797258 (12m, zdravje zob, skupno spanje, kritike)
Družinska postelja:
http://www.naturalchild.org/james_mckenna/ (raziskave, dr. James McKenna)
http://www.mothering.com/how-stats-really-stack-cosleeping-twice-safe (Mothering, angl. članek)
http://med.over.net/klinicne_stroke/porodnistvo/clanki/druzinska_postelja.htm Irena D., članek)
Odhod v službo:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=69&t=69 (služba)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,6973015 (9m, kako odstaviti v enem mesecu do službe)
Varstvo in dojen otrok:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1073&t=1073 (vrtec)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4663711,5146446#msg-5146446 (spanje v vrtcu)

Draga Mojca, hvala za odgovor! V bistvu ste samo potrdili moj materinski čut, ki ga pa vsake toliko časa načne črv dvoma povzročen s strani okolice. Od dne, ko sem postavila vprašanje, sem poskusila malo zmanjšati število podojev in sicer z zamenjavo z vodico. Moj sinko je flaško vztrajno odrival in izpuščen prvi podoj enodtavno “vrinil” med drugim in tretjim, tako da smo na koncu vseeno kar ostali na treh podojih. Tretjo noč sem se odločila, da tako tudi ne bo šlo in se enostavno prepustila njegovemu ritmu. Spimo vsi skupaj v postelji, tako da enostavno ponudim dojko ko jo potrebuje in lepo spim naprej 🙂 glede na to, da je vodo zavračal, sklepam, da žeje ni bilo ampak le potrebuje mojo bližino. Glede hrane sem kar pazljiva, sladkorja ne uživa, zdaj sem počasi začela uvajati malo soli, poje veliko zelenjave in sadja. Je pa čez dan zelo aktiven in samostojen (je tudi že shodil) in mislim, da želi ponoči samo nadoknaditi zamujeno carklanje z mamico, temu se pa niti pod razno ne bom upirala 🙂 ko bo sam pripravljen spati brez dojenja, se pa bomo prilagodili.
Pa še en komentar glede “učenja spanja”. Moj sinko je bil zgledni primer dojenčka glede večernega uspavanja, brez problema sem ga še budnega položila v posteljico, mu zapela pesmico in ga pustila, da se je pogovarjal s svojimi medvedki in nato je zaspal sam, jaz sem bila v sosednji sobi. A se je vseeno zbujal tudi po 10x na noč in želel mojo pozornost, ne glede na to, da je očitno “znal” zaspati sam. Šele sedaj je “sposoben” spati tudi po 3,5 ure v kosu, ne da bi me zbudil (ne vem, ali se sam zbudi in uspava nazaj, ali tudi sam spi toliko časa). Zgleden primer, ki popolnoma nasprotuje tehniki iz knjige Spi, dete spi (ki je NE priporočam nobenemu staršu!) No, to sem samo želela deliti z vami, ker je toliko govora o nespanju dojenčkov in učenju spanja.
Pa še enkrat hvala za vaše nasvete, ki vedno znova potrjujejo, da moramo mamice le poslušati svoj notranji glas in ignorirati komentarje okolice. HVALA!

Oh joj, pa še na eno cvetko sem pozabila. Po mnenju kolegičine pediatrinje naj bi nočno dojenje po 6. mesecu dojenčku celo ŠKODILO, saj nima nepretrganega spanca in se zato slabše razvija… če mamice take poslušamo od strokovnih delavcev, lahko razumete zakaj smo tako zmedene in nam vaše besede veliko pomenijo. No, ponosno lahko povem, da moj dečko nasprotuje tudi tej trditvi 🙂

Lep pozdrav!

Draga Mojca, hvala za vaš izčrpen odgovor! Opravičujem se, ker nisem že prej malo bolj pobrskala po forumu, saj je o podobnih stvareh bilo že ogromno napisano. Vseeno sem vesela, da ste mi odgovorili in s tem (tako kot pri sagos), utrdili moje zaupanje vase, da kot mama delam prav.
Vsekakor bomo, če ne bo res potrebno prej, spremembe uvajali, ko bo punčka pripravljena nanje. In poizkušali bomo najti načine, ki bodo vsem trem prinašali čimmanj frustracij 🙂

Naša punčka sicer pije zdaj zadnji mesec tekočino (voda, nesladkan čaj), po steklenički ali po lončku, dajem ji oboje, saj včasih raje pije po enem in včasih po drugem. Kmalu po tem, ko se je naučila piti po steklenički (prej ni znala in jo je odklanjala), je tudi sprejela pitje po lončku, vendar ji ne paše vedno. Tudi uvajanje stekleničke je bilo sforsirano s strani okolice. Na žalost je tako, da se nekateri ne znajo sprijazniti niti z odgovorom, da je ne navajamo na stekleničko, ker za to ni nobene potrebe in ker tako zdaj svetujejo tudi patronažne sestre in pediatri.

Sagos, tudi vam hvala za tole deljenje izkušnje glede uspavanja! Tudi meni so porinili v roke knjigo Spi dete, spi – češ, da če ne bom otroka navadila, da se uspava sam, ga bom morala nosit še pri enem letu in dlje… In ti “dobronamerni”nasveti so prišli čisto nepoklicani, ne z moje ne s partnerjeve strani ni namreč bilo kakega jamranja, da se težko uspava, da slabo spimo itd. Res je, bilo je obdobje, ko sva bila oba s partnerjem zelo utrujena zaradi stalnega prebujanja (tudi na pol ure kakšno noč), da so mene bolele roke in hrbet od tega, ker sem jo zvečer ujčkala tudi uro ali dve, da je zaspala… AMPAK – meni se je zdelo vse to čisto normalno, saj sem velikokrat videla, da se punčka zbuja tudi zaradi vetrov in verjetno še česa, kar ji krati spanec. Že od prve skupne minute v porodnišnici mi je bilo globoko v sebi jasno, da biti mama ni enostavna vloga in da moj otrok na žalost ali pa na srečo (ali pa nič od tega) pač ni eden tistih otrok, ki se jih da enostavno vkalupiti v neko ustaljeno prekso, ki jo predlagajo mamicam. Hranjenje na tri ure? Kje pa! Včasih smo se dojili tudi na pol ure!

Kar se tiče knjige Spi dete, spi pa jo jaz tudi ne bi priporočala – sem prebrala od začetka do konca in se mi stavki kot so, da že 6-mesečni dojenček izsiljuje in da že lahko razume, kaj pomeni iti sam spat, zdijo popolnoma zgrešeni! In bojim se, da prihaja do hudih zlorab navodil v knjigi, ko starši iščejo bližnjico in na koncu pač “pustijo otroka jokati” ne da bi se kot izrectno držali navodil v knjigi, potem se pa hvalijo okrog, kako je jokal prvo noč eno uro, drugo noč petnajst minut, od takrat naprej pa spi kot angelček…

Pri nas se je zadnji teden sicer začelo neko “novo” obdobje glede uspavanja, ki je verjetno posledica tega, da smo bili s parterjem do sedaj veliko skupaj, saj je bil brezposeln, zdaj pa je na srečo dobil službo in tako sva s punčko večji del dneva spet sami, ona pa ga neizmerno pogreša. Zvečer, ko je partner doma, pa mala štruca kar ne bi šla spat, vriska in skače in se igra in smeje… Prej je bilo tako, da sva se po kopanju igrala z njo, dokler ni postala sitna (še ene pol ure), potem sva jo dala spat in je tudi uspavanje bilo kar hitro. Zadnje štiri dni pa se je začela čisto drugačna zgodba! Prvi večer, ko še nisva vedela, za kaj gre, sva jo pustila pokonci in posledično smo šli spat šele ob 11h zvečer! In to z jokom in protestom. Naslednji večer sem jo, takoj ko sem videla, da je zazehala in pomencala oči, vzela, ji rekla, da gremo spančkat, odnesla v spalnico in začela z ujčkanjem. Nekaj časa se je lepo umirjala, sesala dojko, nato pa me je začela brcati, se izvijati, kričati… Nato se je spet pomirila, sesala dojko, kmalu pa spet protestirala. Hkrati je bilo evidentno, da že komaj drži oči odprte. In to se je ponavljalo še nadaljno uro. Priznam, bila sem kar malo šokirana nad njenim obnašanjem in po tisti težki uri izmučena. A hkrati mi je bilo jasno, da moram ostati mirna, sproščena, odločna in ljubeča. No, večerno uspavanje je tudi zdaj še vedno kar težavno, a je že lažje kot je bilo in mislim, da je edino, kar lahko naredim, da vztrajam. Naj povem še to, da opcija, da bi jo spat dal njen očka skoraj sigurno odpade, ker pri njemu v naročju se čisto razživi in vriska in skače in ni šans, da gre potem spat 🙂

Lep dan!

Še ena mamica, ki posluša ‘dobronamerne’ nasvete okolice glede nočnega dojenja. Naš enajstmesečnik se zelo pogosto zbuja – beri vsaj 5x na noč in žal dojenje vedno ne zaleže, da zaspi nazaj in takrat ga je potrebno nositi. Ne bom posebej poudarjala kako bolj naporno je to od dojenja…. Zame ga ni človeka (pediatra, zdravnika,….), ki me prepriča, da bo otrok bolje spal, če neham dojiti…..MORDA le tisti, ki bi prišel našega škrata nosit ponoči. In potem bi ga čez kakšen teden vprašala, če naj preneham dojiti ali ga bi še naprej nosil….

Ni ga čez materinski čut in resnično me zanima kakšne vrste ljudje pišejo ‘priročnike o spanju otrok’. In še bolj me čudi, da ima toliko ljudi oprane možgane in ne poslušajo svojih instinktov temveč jim slepo sledi.

Kolegica LLL Urška je delila tole zgodbo, je sicer v hrvaščini, a sem prepričana, da jo boste mnoge mamice z veseljem prebrale. Gre za odstavljanje in nočno dojenje dveletnega fantka. Poznam vrsto mamic, ki bi takoj prisegle, da je bilo pri njih zelo podobno. Podnapis je, da so otroci lahko zelo neži in ljubeči, a tudi zelo vztrajni in intenzivn. In da odstavjanje od nočnega dojenja ali dojenja nasploh ne bo nujno spremenilo tega, da nas otrok ponoči še potrebuje.

http://www.24sata.hr/obitelj/sisa-baj-baj-i-moja-potraga-za-dobrim-dugim-nocnim-snom-260702