telovadba za nosecnice v Ljubljani
Zivjo, sem nosecnica v 4. mesecu nosecnosti in me zanima ce kdo ve kaj o telovadbi za nosecnice in ce je priporocljiva… prijateljica mi je povedala da se je v Ljubljani , mislim da je rekla da na Vojkovi odprl nov športni center Chagi, ce sem prav razumela in da imajo res dobro telovadbo za nosecnice…
Jaz sem že v 19. tednu. Da imam dosti telovadbe, doma skrbita dva predšolska, zelo živahna sinčka, pa dve kuži imam, s katerima še vedno dvakrat tedensko treniram agiliti, ob vikendih gremo, če je le vreme na kolo ali pa nekam hodit, kadar je takole slabo vreme, pa v bazen. Enkrat tedensko hodiva z možem jahati. Sicer pa imamo doma še vrt, tako, da se veliko namigam.
Moje mnenje je, da so te organizirane vadbe samo za lenobe, ki se sami ne znajo urediti malo naravnega miganja. Sem sama v prvi nosečnosti šla dvakrat pogledati na te telovadbe, a mi je bilo vse preveč lenobno. Zame je nekaj aerobnega, da se lahko malo znorim, nadiham svežega zraka…
Sicer pa vsak po svoje. Če že greš k telovadbi, se prej pozanimaj, da jo vodi fizioterapevt, na to je mene opozorila moja G.
Kolk mi gredo na živce samovšečne babure z večvrednostnim kompleksom!
Kaj pa če nekdo nima druge možnosti, kot si enkrat ali dvakrat na teden utrgati tisto urico za organizirano vadbo? Kaj pa če je nosečnost rizična in lahko miga le pod strogim nadzorom? BTW, vadbe za nosečke imajo, kolikor vem, vedno fizioterapevtke. In predvsem na teh vadbah treniraš tudi mišiče, ki jih resnično potrebuješ pri in po porodu (globoka trebušna in mišice medeničnega dna).
Ti pa le jahaj v 19. tednu in dalje, samo potem ne jamraj tukaj gor, če se bo zgodila nesreča ali bo šlo kaj narobe (imam za sabo dolga leta treninga jahanja, v nosečnosti mi ni prišlo na misel, da bi nadaljevala).
Prvič imam 39 let, kar pomeni, da tudi nisem najmlajša. Je pa res, da sem že od prvega razreda OŠ trenirala kar nekaj športov, ples, tekmovala na državni in mednarodni ravni, skratka, imam gibnaje v krvi. Ob vstopu na fakulteto se je to nehalo in sem se malo zanemarila, rada sem edino še jahala, hodila v hribe, plavala in kolesarila, a nič rednega.
Ko sem bila prvič noseča in sem svojo G vprašala po telovadbi za nosečnice, mi je rekla, da jo sama ne rabim, ker imam čisto dovolj svojega gibanja – že takrat sem bila kar aktivna v agilitiju, kjer se kar konkretno premigaš. Pa sem po 28 tednu vseeno šla na telovadbo za nosečnice in mi je tista fizioterapevtka rekla, da je ne potrebujem, ker imam kvečjemu preveč močne mišice (predvsem na trebuhu), keglove vaje pa sem sama delala od druge polovice nosečnosti.
Ko sem drugič zanosila, sem spet G vprašala, kaj misli, da grem na telovadbo, vpisala sem se na plavanje za nosečnice, pa mi je bilo absolutno preveč dolgočasno, tako, da sem šla samo enkrat, potem sem raje sama hodila plavati in se razgibavati, doma pa sem imela tudi strašno živahno dete, aktivna sem bila do poroda, še teden pred porodom sem šla na vsakodnevni kolesarski izlet po kar tresočem makedamu z dvema kužama in starejšim otrokom na zadnjem sedežu kolesa.
Meni je G rekla, da sem ravno zato imela tako lahke nosečnosti in drugi porod, bila ves čas popolnoma zdrava itd. Sedaj, ko sem v poznejših letih, mi več na pamet ne pride kakšna vodena telovadba, ker sem dojela, da se znam sama čisto dovolj razmigati, tudi na netu je morje teh vaj za nosečnice in si lažje sama doma vzamem čas za telovadbo, če se mi ravno da, kot da bi morala nekam hoditi. Imam le dva otroka, ki me potrebujeta, poleg tega smo zelo aktivna družina, ki smo malo doma in ogromno naokoli.
Zame nosečnost ni stanje bolezni, da bi morala počivati, na ne vem kaj vse paziti itd. To mi je moja G dopovedala že pri prvi nosečnosti. Živiš tako, kot si živel prej, ko je treba, si prilagajaš vadbo. Meni je jahanje ravno v drugi nosečnosti očitno pomagalo, da se mi je dete le obrnilo na glavico, je pa res, da seveda takrat ne bom šla na military ali preskakovat ovire, temveč mi je pasalo zgolj pol urna hoja in takšno gibanje.
Kadar gre za rizične nosečnosti in teh ni ravno veliko, ima nosečka točna navodila, kaj sme in česa ne.
Ni pa res, da vse telovadbe za nosečke avtomatično vodijo fizioterapevti. To sem sama videla takrat, ko sem se pri prvi nosečnosti za to zanimala in spraševala ko kvalifikaciji voditelja.
In sploh, če kaj bereš, je Slovenija v samem svetovnem vrhu kar se tiče bolnišk med nosečnostjo. Pa niso opravičene, seveda. Malo se je za zamisliti.
Hotela sem samo povedati avtorici, da se da z vsakodnevnimi obveznostmi (ali pa še kakšno dodatno) dovolj zaposliti, da ne rabiš zapravljati denarja in časa za neke organizirane vadbe, ki so po moji oceni res bolj namenjene rizičnim nosečkam.
In še: v nosečnosti je skladno s Pušenjakom odsvetovano vse, kjer lahko sledijo poškodbe. Moja soseda se je tega striktno držala, niti na kolo ni upala iti med nosečnostjo, jo je pa avto zbil, ko je šla v trgovino. Tako, da če te je strah, kaj vse se ti lahko zgodi, je najbolje, da si res vso nosečnost na bolniški in samo ležiš – pazi, da ne padeš po stopnicah.
Priporočam pa kot eno najboljših orodij v nosečnosti tisto veliko napihljivo gimnastično žogo (ene 60cm premera). Zakon, meni je zelo pomagala, ko me je zadnje tedne nosečnosti večkrat bolel križ, pa drugič, ko sem šla rodit so mi povedali, da to zelo pomaga k hitrejšemu odpiranju in temu, da se dete hitreje in pravilno spusti.
Sicer pa sedaj z užitkom prebiram knjigo Modrost rojevanja, jo priporočam vsaki nosečki. Čudovit pozitiven in naraven pogled na nosečnost in porod. In če znaš brati med vrsticami, dobiš kup idej za čas, ko greš roditi, če gre karkoli prepočasi, kako se da pospešiti, seveda nič z zdravili. In kakšne travme imajo nosečke pred rojevanjem v porodnišnicah – imam žal sama zelo travmatično izkušnjo prvega poroda z ogromno šlamparije in nestrokovnosti babic in od takrat vem, da je tudi moja odgovornost, da natančno vem, kako reagirati kdaj med porodom samim. Pri drugem porodu mi je to znanje že krepko prišlo prav, še bolj pa pred enim letom, ko je mojo kolegico dva tedna pred rokom presenetil porod, ko smo ravno bili na izletu, pikniku in sem ji znala pomagati pri porodu, rešilec je prišel šele, ko je bilo dete že rojeno. To je čudovita izkušnja, ki jo vsaki privoščim.
Malo si zamenjala ton (in zraven primešala še nekaj hrušk, ampak to ni važno). Dejstvo je, da si zgoraj napisala, da je organizirana vadba za lenobe in to se mi zdi popolnoma mimo in vase zagledano. Vsakomur svoje oz. naj si vsak izbere, kar mu ustreza, saj gre za njegov oz. njen čas, denar, okoliščine in prepričanja. Hvala bogu, da je avtorica sploh med tistimi, ki želijo migati v nosečnosti.
Nič nisem zamenjala tona, bom pa še vedno trdila, da če je ženska normalno aktivna, ne rabi nobene posebne telovadbe, ker se vsakodnevno utrudi že samo z gospodinjskimi, vrtnimi deli, če ima doma še majhne otroke, je še to ena lepa telovadba.
Zame je organizirana telovadba namenjena za ženske, ki imajo rizično nosečnost in bolje, da jim fizioterapevt pokaže, kaj sme in česa ne in seveda, če bi ženska res delala cele dneve v sedeči službi. A to itak ni zdravo. Nosečke pa si moramo prizadevati za kar najbolj zdrav način življenja, drži?
Sicer pa imam tudi sama bolj sedeče delo, delam kot raziskovalka na fakulteti in sem med ljudmi, ki sem pač težko dolgo časa pri miru, tako, da se ene trikrat med delom sprehodim do četrtega nadstropja in nazaj, da se malo premigam.