Pozdravček.
Malo sem iskala po forumu, dobila par podobnih tem, a nič točno takega… Imam dilemo z najinim 10-dnevnim sinekom. Nasploh je zelo priden, zmerno (ritem) in kar precej dolgo pije (skupaj cca 15-20 minut), lepo zagrabi, mleka mislim da bi moralo biti dovolj… Problem se pojavi v tem, da že proti koncu dojenja zaspi in tako zmanjka časa za podiranje kupčka. Če ga položim spat, ga običajno že čez nekaj časa zbudijo preostali kupčki. Če ga nekoliko predčasno odstavim, napol v spanju (morda) podre kakšen kupček (največkrat pa niti ne), zaspi na rokah in se zbudi, čim ga dobro položim v posteljico. Pa še najedel se ni do konca… – in procedura se začne znova… Navadno potem (predvsem zvečer, zjutraj in dopoldne ni teh težav) ne more in ne more zaspati – oziroma hitro zaspi na rokah in se zbudi, čim ga odložimo. Smo ulovljeni v nek krog (bi jedel – nagaja napihnjenost – ne morem spati..). Ima precej močen sesalni refleks, ne bi ga pa rada navajala na tolažilno dudo – z njo sva že ugotovila, da samo še bolj nemirno spi.
Glede na to, da se navadno pokaka takoj ob začetku dojenja navadno prakticiram tako, da ga malce podojim (da preženemo najhujšo lakoto), se nato previjemo in nato podojimo do konca (če malo dlje traja ga včasih vmes zmotim s podiranjem kupčka – in pri tem ga včasih že zmanjka). Bojim se ga puščati spati brez podiranja kupčka, saj se bojim, da ga bo potem pa res napihovalo. Drugo noč doma na kupčke nisem posebno pazila in takrat smo imeli s spanjem res težav – kolikor sem razbrala so ga takrat res mučili krčki (kasneje pa se mi zdi, da gre bolj za problem zaspati).
Hvaležna bi bila za vsak nasvet, kaj spremeniti, da se izognemo težavam.
LP, Jana

Jana, pozdravljeni!

Imate 10d starega fantka, ki se doji 15-20 minut, na koncu pa zaspi in ne podre kupčka. Nato se zbudi in morate podirati kupče in ga znova dojiti in uspavati.

Hm, mogoče boste presenečeni ob mojem odgovoru. Ampak resnično ste opisali povsem TIPIČEN, OBIČAJEN in NORMALEN vzorec dojenja novorojenčka! Mnogi novorojenčki namreč počno prav to: se dojijo (želimo si seveda, da dobro – to vidimo po pleničkah, napredovanju,… in sklepam, da je pri vas vse ok), nato pri podoju tudi veliko dremajo ali zaspijo (če aktivno sesajo in lepo napredujejo, je to popolnoma vredu), nato podpirajo kupčke ali pa tudi ne, ko jih odložimo, misleč, da so zaspali, pa hitro ugotovimo, da morajo še podreti kupček in da se želijo še dojiti. Res zelo tipično. Bom poskusila na kratko razložiti, zakaj se vam to dogaja in kaj narediti, da se boste morda z dojenčkom laže ujeli.

Zakaj dojenček zaspi med podojem? Zato, ker mu je ugodno, prijetno, toplo, počuti se ljubljenega, hkrati ima dostop do hrane, pijače, topline in varnega objema, sesanje ga umiri in uspava; manjši je, bolj vse to velja – dojenje je otrokova nadomestna popkovina, ne zgolj hrana.

Ali bi dojenček moral podreti kupček? Če poliva in ga morda napenja, če se zbuja in takoj, ko ga dvignemo, podre kupček, potem je dobro, da s kupčki poskušamo. Ne glede na to, da spi. Otrok lahko kupček podre tudi v spanju. Dvignemo ga v primeren nekoliko pokončnejši in dobro podprt položaj, lahko ga obrnemo naprej ali k sebi, malo nosimo in počakamo nekaj minut. Če kupčka ni, je vredu, da otroka odložimo – če menimo, da utegne zaradi tega politi, ga damo na levi bok in smo blizu, ga opazujemo. Zelo verjetno je, da se bo otrok, ki ga zrak običajno tišči, predramil. Pomagamo mu podreti kupček.

Ali bo tedaj otrok zadovoljen? Zelo verjetno je, da bo dojenček tedaj ugotovil, da bi še sesal. Razlogov je več. Morda ga bo kupček vznemiril in se bo želel dojiti za umiritev (nekateri se sami sebe prestrašijo). Tedaj se bo nekoliko podojil in če res potreboval trdnejši spanec, bo zaspal ob nekaj sesanja in ga bomo tedaj lahko odložili. Včasih pomaga, če tedaj, ko menimo, da je otrok dobro sesal, to fazo dojenja za umirjanje izvedemo kar leže in ko se otrok “odklopi”, se mamica le umakne, otroka pa nič več ne premikamo. Morda mu bo sproščen zrak naredil nekaj prostora v želočku in se bo tudi zato želel še podojiti. Verjetno pa je tudi, da se bo zdramil in spomnil, da se še ni utegnil dovolj podojiti, da ga je spanec prehitel in bo še na drugi dojko aktivno in dobro sesal. Tedaj podiramo kupček še enkrat in morda bomo mordali celo ponavljati še eno fazo odlaganja in dojenja za umiritev.

Čas za podiranje kupčka ni predpisan, niti ni pomembno, koliko kupčkov otrok podre in v koliko delih se podoji. Pomembneje je, da se otrok doji učinkovito, urniki pa so bolj ovira, ključno za uspešno dojenje je dojenje na otrokovo pobudo. Pripročam vam v branje:
Podiranje kupčka:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=1021&t=1021 (2t)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980795 (9d)
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1981547
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979390 (1m, ponoči)
Dojenje na otrokovo pobudo: http://med.over.net/forum5/read.php?94,4366643

Posebej pa vas bo morda utegnil zanimati ta članek, ki zelo lepo opiše, kakšni so vzorci spanja majhnih otrok, o čemer dandanes zelo malo slišimo, zaradi česar imamo mnogi starši neusklajena pričakovanja. Živimo nekako v družbenih stereotipih, kakšno bi naj bilo spanje dojenčkov, resnično življenje pa nas preseneti. Če vemo, zakaj je tako in kaj je normalno, smo lahko mirnejši in laže umirjeno poskrbimo za boljše spanje cele družine in najdemo prave ukrepe in prave pristope do svojega otroka (ki so seveda v vsaki družini lahko povsem različne in primerne za nas!):
Spanje dojenčkov in malčkov: http://med.over.net/forum5/read.php?94,4476929

Ali to zbujanje pomeni, da se otrok ni “do konca” najedel? Pri novorojenčku in tudi kasneje, stvari niso tako enostavne. Starši ne moremo reči, kdaj ima otrok dovolj in koliko bi se moral podojiti. Pomembno je, da otrok dobro napreduje. In če je s težo vse vredu, potem otrok najbolje sam “dozira” polnost želodčka. Ni nujno, da bo kaj bolje spal, če ga bomo spodbujali, da naj se še hrani, da bo dlje zadovoljen. Želodčki so majhni in togi (se ne raztegnejo), dojenček, ki se hrani prek te meje, pogosto poliva, zato je za nekatere bolje večkrat po manj.

Ja, večeri so eno posebno obdobje. Včasih dojenčki potrebujejo več ur in serijo zaporednih podojev. Pri naših otrocih so bile prve mesece zvečer vedno take situacije, sprva smo jih dojemali kot krizne, nato pa smo se privadili nanje in na to, da uspavanje dolgo traja. Priporočam tudi to branje. Dolgotrajno večerno dojenje/uspavanje – večerni »blues«:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1979044
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=208&t=208
http://med.over.net/phorum/read.php?f=94&i=922&t=922
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4331240 (mnenje mamice)

Mnogi dojenčki se pokakajo sredi podoja. Kaj pa, če bi dojenčka poskušali najprej dobro podojiti (morda se bo še dodatno pokakal, če se bo dobro podojil, mislim celih 15-20min), nato ko se že pokaka in odmakne z dojke, poskusite podreti kupček in se previti. Če se zdrami, ga lahko bodisi takoj date še na drugo dojko (če menite, da bi potreboval še mleko) in tako uspavate. Tisto zadnje uspavanje ni nujno zaradi lakote, ampak za umirjanje in zadovoljevanje dodatne potrebe po sesanju.

Ker imajo dojenčki VELIKO faz dremanja, plitkega spanja, med dojenjem veliko dremajo (več v članku o spanju), zato pravzaprav ne delate nič narobe, če ga tedaj zbudite s previjanjem, menjanjem dojke, podiranjem kupčka. Dojenček, ki je zaspan, bo tudi po tem zaspal (morda ob dodatnem dojenju ali zibanju, nošenju). Če ne bo, niste naredili nič narobe, ker je bil tisto pač eden od dremežev. Globokega spanja je malo in tedaj otroka vedno brez težav odložimo in spi. Zvečer je včasih še posebej težko, da dojenček ZARES globoko zaspi, ko ga končno lahko odložimo.

Torej, levi bok brez kupčka, je v bistvu odlaganje otroka in če smo blizu in ga opazujemo, potem nas je gotovo manj strah polivanja. Napenjanje pa je bolj problem, ker dojenčke pogosto napenja, kupčki pri tem tudi niso zelo odločilni vzrok.

Ja, se povsem strinjam z vami. Majhni dojenčki imajo, kot ste napisali “problem zaspati”, ker je to v njihovi naravi! Narava je naredila tako, da veliko dremajo, s tem je zavarovala njihovo dihanje. Motnje so zanje nekaj naravnega in zaželenega. Za odrasle v naši kulturi pač temu ni tako in zato pride do tega razkoraka med pričakovanji in dejanskim spanjem.

Mislim, da ravnate dobro in da se lepo odzivate na potrebe dojenčka. Če ob večerih ne morete več, poskusite dojiti leže.

Če dojite samo na eni dojki, pa lahko poskusite dojiti tudi na obeh vsakič. Morda boste tako laže podrli kupček.

Juhu, to je bil pa obširen in zelo pomirjujoč odgovor! Res najlepša hvala. Vmes smo upam za silo “ujeli ritem” in se za silo navadili drug na drugega – kolikor se pri tako hitro spreminjajočih drobižkih da! 🙂
Če dojenčka podojim do konca in ga nato previjam, ima precej težav s polivanjem, zato se temu raje izogibam. Pokaka se k sreči večinoma na začetku hranjenja, največ kupčkov pa očitno tudi nastane v tem času – vsaj večinoma. In imamo potem na koncu malo manj truda! 🙂
Večinoma dojim na eni dojki – še tako včasih kaj ostane (če ni prav pretirano lačen in če so dojke res polne), tako da včasih še naslednjo rundo začnem na isti. Vsaj upam, da je tako prav – kolikor sem brala je prav najprej eno izprazniti… Malo pa razmišljam tudi o črpalki za take primere…
Imam pa še vprašanjce glede prehrane v času dojenja. V porodnišnici so mi priporočili, naj bo prvih 14 dni brez surove zelenjave in sadja. Poleg tega se je menda dobro izogibati alergenim snovem in tistim, za katere vem, da napihujejo. Drugje pa najdem priporočila, naj se je vse, čim bolj pestro – res ne vem več, čemu naj zaupam…
Še enkrat hvala in prijeten dan!
Jana

Jana, vas popolnoma razumem, v začetku je toliko dela, da pravzaprav ne vemo, kdaj hraniti, kdaj previjati, kdaj umirjati… včasih je treba kar vse hrakti početi, kajne. Pri La Leche League ne predpisujemo ne časov dojenja in tudi ne časov previjanja. Predlagamo, da otroka opazujemo in se odzivamo na njegove potrebe – če vredu napreduje, je njegova pobuda za dojenje tisto najbolj ta pravo. Previjanje pa vrinemo nekam vmes tako, da bo za nas in našega otroka najbolje.

Dojk nikoli ne morete do konca izprazniti, ker se mleko tvori ves čas. Če otrok lepo napreduje, je čisto vseeno, kako dojite, ker pač aktivno sesa in dobro pije mleko, iz katerekoli dojke že. Ni vam treba dojiti na obeh, če gre teža dojenčku lepo gor in če vam ustreza pretežno na eni. Ni pa vam nikakor treba čakati, da bo popil “vse” na eni, ker se to nikoli ne zgodi. Pomembneje je, da sta obe dojki pogosto in dobro stimulirani. Presodite, da bo prav za vas. Lahko je tudi mešano, kakor kdaj.

Če otrok dobro napreduje, ne potrebujete črpanja. Nasvet o črpanju po podoju je v takih primerih povsem neustrezen (primeren je le, kadar je dojenček šibek, slabo sesa, premalo napreduje na teži in zato mamica želi s črpanjem dodatno stimulirati tvorbo mleka).

Ja, poznam mit o škodljivosti surove hrane, je samo to in nič več – mit. S tem strašijo mnoge matere po porodu. Ne priporočam vam, da ste v tem zelo občutljivem obdobju po porodu, ko telo potrebuje veliko zdrave in vitaminsko bogate ter lahke hrane, brez te živil. Mnoge mamice se zaradi tega zelo izčrpajo, nekatere zapadejo tudi zaradi neprimerne prehrane, ki lahko še poslabšajo hormonsko neravnovesje (npr. veliko procesiranih ogljikovih hidratov) v poporodne depresije. Ali dojenčke zvija po sadju in zelenjavi? Ne, redko so vzroki za kolike v materini prehrani. Ko so, je daleč na prvem mestu med živili, ki jih izločamo, kravje mleko in izdelki iz njega. Nato nekateri alergeni, več boste našli na spodnjih povezavah, kjer je natančno pojasnjeno.
Prehrana doječe matere – članek:
http://med.over.net/phorum/read.php?f=11&i=256064&t=255977
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4125970 (krajše o možni težavni hrani)
Mati ne upa jesti surove hrane:
http://med.over.net/forum5/read.php?94,4118089
http://med.over.net/forum5/read.php?94,1980724