Pozdravljene!
Vem da se vprašanje ne nanaša na čas nosečnosti, no pa vseeno vprašam koliko časa ste vztrajale z dojenjem? Midva imava probleme s tem že od vsega začetka – najprej se ni hotel pristaviti,potem histeričen jok med dojenjem, zdaj po 4 mesecih pa obupujem zaradi zmanjkovanja mleka. Je še kakšna ki ji ne gre oz. ni šlo povsem idealno? Trenutno videvam same take ki jim gre super, zato sem že povsem obupana.
Lep pozdrav vsem nosečkam in mamicam!

da te potolažim, nam je dojenje res šlo idealno (22 mes., dokler je nisem sama odstavila), pa verjemi je včasih lepše če otrok sprejeme dudo in flaško kot če ne. skratka naša je šla pa v drugo skrajnost. samo jaz in kak požirek čaja z žličko. duda in flaška pa sta jo tako razkurili da je bilo groza.
tako za šalo: smo šli na kontrolni UZ kolkov, seveda je bila pridna, pa mi ta tečen zdravnik ki je imel gnečo, veliko otrok, pred nami jokci, reče dajte ji že dudo ali flaško da ne bo drenja. jaz sem flaško imela in ja dudo tudi gor, samo zaradi zaščite da ne bi ven teklo, in seveda ker sem se obirala je sestra ki mu je pomagala vzela flaško pa jo dala moji pupi, in ja iz mirnega zadovoljnega otročka je nastal pravi cirkus, samo zaradi ene flaške, drenje. jaz pa čist mirno, flaške noče, pije čaj z žličko. zdravnik je skoraj iz stola padel, samo mi smo morali malo na zrak da se je pomirila pol pa nazj noter.

Draga Unna,

glede na to, da imam 4 otroke (pričakujem 5., zato me tudi zanima ta forum!) mislim, da ti povsem upravičeno svetujem: potrpi, pomiri se med dojenjem (nervoza vpliva na količino mleka) in nikar povsem ne obupaj. Vse preveč mamic mnogo prehitro reče : nimam dovolj mleka. Z malo vztrajanja še vedno gre. Jaz sem prvo dojila 13. mesecev (mleka pol preveč, 3x sem imela mastitis), tudi pri drugi in tretji hčerki enako (dojila sem ju 11 oz. 9 mesecev, dokler se sami nista odstavili), pri četrti paje bila zgodba čisto drugačna. Stara sem bila 37 let in ginekolog mi je rekel, da se s staranjem spreminjajo mlečne žleze v vezivno tkivo,zato mleka ni toliko kot bi ga moralo biti. A sem vztrajala. Kljub temu, da sem v času obroka imela povsem mlahave dojke sem pristavila in hčerka je pila, dokler je šlo. Ko je bila naslednjič lačna, sem jo spet pristavila – ne glede na uro. To je prvi pogoj: da se ti ne zdi zamalo, da te urico po dojenju tvoj otrok spet zahteva. V tem času si v službi “njegovega veličanstva otroka” in če te kliče, mu moraš ustreči. Sčasoma se je torej moje dojenje uredilo in tudi tokrat sva se dojili 9 mesecev.
Povzetek: vztrajaj, ne glej na uro in ne bodi nervozna.
Pa kakšno pivce na dan tudi ni odveč …
Veliko sreče!

Pri nas je sicer dojenje steklo v trenutku in nisem imela nikoli večjih težav s tem (s tem, da sem si še zraven črpala, ker sem hodila popoldan v šolo in so mu potem dajali moje mleko po flaški). Je pa bilo tako, da se je pri 7-ih mesecih sam odstavil – ni želel več prsi – in tudi jaz potem nisem več vztrajala. Naprej je bil potem še par mesecev na adaptiranem in potem na alpskem.

Ti pa lahko povem izkušnjo moje sestre, ki je imela križe z dojenjem od vsega začetka in mu tudi že dodajala in skoraj obupala nad dojenjem in potem ugotovila, da je malček alergičen na mleko in jajca … in se je držala diete, vztrajala z dojenjem in potem dojila do … … huh … … leta in pol/dveh (se ne spomnem več točno) – skratka … resnično dolgo … in še potem je imela cele križe s tem, da ga je dojenja odvadila :))))))))))))))))

jaz sem dojila 4 mesece le deloma, poleg je vedno dobil dodatek prilagojenega mleka. po 4 mesecih je zmanjkalo še tisto malo kar sem imela. ja, doživela sem kar nekaj zgroženih pogledov, očitkov, da nisem dovolj dobra, ker ne dojim in da škodim otroku, začudenja, da kako jaz nimam mleka medtem ko moja svakinja bi lahko četvorčke dojila itd itd. od tedaj sem se naučila tega, da če me kdo vpraša: dojiš? (kar te itak vpraša vsak) je moj odgovor ja, in nato grem svojo pot naprej. sploh se več ne oziram na to, kaj drugi mislijo. moj sin je zdrav, zadovoljen, lepo razvit, nikoli bolan. vem vem, kaj mi bodo rekle supermame – ne veš kaj bo v prihodnosti. no, tudi za to imam svoj odgovor- tudi supermame nimajo kristalnih krogel in ne vejo kaj bo z njihovimi dojenci v prihodnosti.
ti delaj po lastnem srcu in lastni presoji, vztrajaj, če vidiš, da je korist in zadovoljstvo, zaradi drugih pa se nikar ne obremenjuj.

Meni tudi ni šlo super.

Tudi po tem, ko sva se s tamalo ulovili, sem imela mleka le toliko, nisem imela tistih nalivov, ki jih nekatere opisujejo.
Dojila sem do cca 10 meseca. Prej sem nočni obrok zamenjala včasih za Aptamil, včasih za svoje mleko na flaško.
PAč, kakor se je dalo…

Prvic 17 mesecev, drugic (hci ima skoraj 13) pa se vedno. Pazi, okoli 4, 5 mesecev je otrok ze konkretno velik in potrebuje tudi veliko mleka. Mogoce je zdaj le obdobje, ko se morata uloviti v ponudbi/povprasevanju. Se spomnim, da sem pri prvi, ko je bila stara kakih 5 mesecev, pediatra prosila, kaj naj storim, ko taaakoo veliko je ponoci. Svetoval mi je kvecjemu adaptirano mleko, pa sem se vzela v roke in si rekla, da bom ze prebrodila. In je slo. Pri drugi pa sem si poenostavila zivljenje in jo imela pri sebi v postelji, tako da so bila nocna dojenja dosti dosti manj naporna, pa se na uro nisem gledala in stela, kolikokrat se je zbudila;)

sama sem prvič imela težave in začela pri 4 mesecih dodajat – še danes mi je žal!

Sedaj imam 5 mesečnika, ki se je tri mesece nenehno kregal na dojki a samo z dojenjem odlično napreduje.

Če dojiš 4 mesece, lahko dojiš 4 leta:)))) tako da ne obupavaj, čimveč pristavljaj, probaj ugotovit zakaj se krega- položaj mu ne ustreza,prostor, sprememba tvoje hrane, zobki, bolečina… ni vse v količini mleka. tudi če si kdaj izbrizgaš vedi, da je v dojki enkrta več kot ti izbrizgaš, nobena pumpica se ne more primerjat z sesanjem otroka…

Zakja meniš, da je mleka premalo? samo zaradi kreganja na dojki ali so pleničke dovolj polulane, kako anpreduje. Če si vznemirjena prosi pri pediatru, če se lahko hodita tehtat na en teden. Da vidiš kako napreduje.

Upam, da ti uspe…

unna, te lahko vprašam na koliko časa dojiš?

Jaz s prvo hčerkico nisem imela težav, mleka je bilo preeeveč, dojila pa sem 11 mesecev, potem pa ona ni želela več, tako da sem se komaj znebila mleka:)))

Zdaj v drugo, sem imela na začetku velike težave, ker je bila mala pravi zaspanček in ni hotela jest pogosteje kot na 4 ure, ponoči je spala 8 ur in seveda teža ni šla nikamor, meni je pa zmanjkovalo mleka, potem sem jo pa začela podnevi pristavljat vsako uro in še ponoči sem jo enkrat zbudila. Dojke so počasi postajale vse bolj napete in teža ji sedaj lepo napreduje, stara je 5 mesecev, se pa še vedno dojiva na 2 uri ali še pogosteje podnevi, ponoči pa se zbudi po cca 5-6 ur spanja.

Šele zdaj vidim da sem nekaj pozabila napisat:).
Polonak, mleka vem da imam manj zato ker si že kakšne dva meseca mleko večinoma črpam. To pa zato ker je bilo sina enostavno nemogoče podojiti ker se je tako drl. Najprej je parkrat potegnil potem se je pa začel zvijati, se obrnil stran in ni več hotel. Pomiril se je le če sem mu dala dudo. Potem sem čez nekaj minut znova poskusila pa spet ista pesem… Tako da sem počasi obupala in začela črpati – nevem mogoče ga je zmedlo ko sem na začetku mu včasih dala flaško ali pa je pogruntal da je po flaški pač lažje. Seveda še vedno včasih poskusim ampak je vedno isto. Lepo se doji edino ponoči. Smešno ane? No, sicer pa lepo napreduje – pediatrinja pravi da ravno prav, sedaj ima pri 4 mesecih in pol 7140 g (ob porodu 4090 g).

Dojenje steklo takoj. Nikoli črpala, nikoli nobenih težav. Polno dojila do 6 meseca, potem zjutraj in zvečer. Točno tri dni pred prvim letom, se je tamala začela nekaj odrivati od prsi. Sem isti dan prenehala. Nobenih težav. Skratka krasno.

Navet:

Dojite tako kot mislite da je prav. Ne poslušajte nasvetov. Če misliš, da nimaš in bi nahala, pač nehaj. Če te to obremenjuje nehaj. če ne, nadaljuj.

Zdravnica je meni rekla tako: Dojenje ima smisel nekje do enega leta, potem ne več. Je samo razvajanje otroka in potuha materi, ki ne zna drugače zamotiti svojega otroka.

Izčrpaš si vedno manj mleka, kot bi ga lahko dojenček sam posesal iz prsi, zato ne glej na to koliko mleka si izčrpaš, ampak to kako tvoj dojenček napreduje. Je pa sigurno res, da če se je navadil na flaško, kjer se mu ni treba nič pomatrat, potem sigurno dojko zavrača. Glede na to, da se ti ponoči doji na prsih bi ti svetovala da poskusi tudi čez dan na prsi (mal se boš pomatrala … mogoče bo celo pojokaval in se kregal … ampak ko bo videl, da drugega ne dobi, bo zihr tudi dojko zagrabil) in če mu že daješ po flaški pazi da mu daješ vedno oni cucelj z samo eno luknjico (ker s tistim se tudi namatra … ne teče glih tko enostavno in hitro).

Vsekakor pa bodi čimbolj umirjena in naj te mal joka in kreganja na dojki ne spravi s tira. :))) Po mojem se nimaš kaj sekirat glede dojenja in količine mleka.

Prvic dojila polno do 7. meseca, skupaj priblizno 13 mesecev, zadnje tedne samo se zvecer pred spanjem.
Na zacetku sem imela nekaj tezav, dojila s silikonskimi nastavki nekaj tednov, ki sva jih potem z malim nekako uspela postopoma ukinit (se je parkrat tudi jezil in mi je bilo kar hudo, ampak sem vesela, da sva vztrajala).
Upam, da bo zdaj v drugo zacetek lazji, saj so bradavice ze bolj izoblikovane in utrjene.

Kot so ti ze druge svetovale: predvsem se ne obremenjuj, bodi sproscena, prilagodljiva in poslusaj samo sebe in otroka; ti ze najbolje ves, kaj je dobro (najboljse) za tvojega otroka.

Srecno in uspesno!

ja mleka si vsaj jaz sem , izčrpala bistevno manj kot ga je bilo v rensici. drugače je bilo pri nas ponudba podrejena povpraševanju, se pravi da sem dojila na zahtevo otroka, če je zahtevala na eno uro tudi prav, sicer je zahtevala na 2-3 ure, tudi ponoči. je pa res da je šlo za težji porod in so mi rekli v porodnišnici, da bi naj otroci rojeni z vakumom imeli večjo željo po sesanju in caratnju. če je res ali ne, ne vem, pri nas je bilo res tako. in kljub temu da je bila 24 ur v intenzivni in so ji nekaj morali dat ker jaz sem jo dojila le 1x, in to eno uro preden sem jo dobila v sobo in ni bilo težav z dojenjem. samo sme pa opazila ob posteljici steklenico z glukozo in brizgalko, tako da nisme prepričana če so ji flaško sploh dali, ampak en dan samo na glukozi najbrž da tudi ni bila.

odloči se sama kako naprej, vztrajati ali ne veš le sama saj je otrok tvoj. nikakor pa se ne podrejaj mnenju okolice. raje otroku, če se že moraš komu.

Franka ta zdravnica pa ni v stiku z novejšimi smernicami o dojenju??

Unna obrni se na forum za dojenje. Tam so izkušene svetovalke in ti bodo sigurno znale dobro svetovati. Mislim, da se ti pa splača malo še pomatrati, da ohranita dojenje. Mi se trenutno dojimo zjutraj in zvečer, ter včasih pred dnevnim spanjem (dvojčka). Tako enostavno mi je sploh zjutraj, ko se zbudita in ju samo prinesem v spalnico podojim in že lepo spančkata naprej.Zelo lepo in preprosto. Meni se zdi vredno vsakega truda če ženski uspe dojiti otroka, če gre gre, če ne gre pač ne gre. Splača pa se potrudit.

Hvala za vsa vaša mnenja, bomo vidli kako se bo uredilo vse skupaj. No, sicer pa ni vse samo v dojenju, važno da se sicer trudimo biti kar se da dobre mamice, ane?
Lep pozdrav!

Jaz nisem dojila. Mleka ful ampak ko je videl prsa se je že jokal. Po nasvetu pediatrov sem mleko črpala in mu dajala po flaški. Potem pa že kmalu nadaljevala s prilagojenim mlekom. Ko je bil on zadovoljen sem bila tudi jaz. Smernice in vsa propaganda so čisto brez veze. Otrok mora biti sit in zadovoljen. Na kakšen način je najmanj pomembno. Vsa potrebna protitelesa je pa dobil že prvi mesec.

Tako, da poslušaj otroka in pozabi na ostale.

Pozdravljene,

Mi smo se dojili le en mesec. Ne me takoj napast, ker sem imela že itak sama slabo vest.
Vendar očitno nisem rojena za dojenje.Prvega sem dojila dober mesec, pa je na koncu pristal na pediatrični kliniki, ves dehidriran in lačen. Hotela sem dojiti ne glede na vse. Pa ni šlo. Pri drugi sem dojila ravno tako dober mesec, vendar sem vmes že dodajala.
Pri tretjem pa pravi šok. Mleka ful, otok lepo sesal in potem pride partonažna mi ga postavi na vago in mali je od odpustne teže 3.860 padel v enem tednu na 3.560. Potem smo se dojili non stop, podnevi in ponoči na pol ure, na eno uro itd. Teža nikamor. Tehtali smo se pred jedjo, po jedi itd, itd.Non stop je samo jokal in jokal. Ko je bil star štirinajst dni je imel 3.660. Porodna je bila 3.980.Mož je p… ker je rekel da me take ne bo gledal. Smo samo jokali oba on ker je bil lačen in jaz, ker sem si ful želela dojiti pa ni šlo.In smo začeli dodajat. Postal je zadovoljen vesel in zelo kmalu mi je začel spati celo noč.Prej smo pa samo jokali in jokali.

Za vsako ceno ne gre. Oziraj se nase in na otroka.Če je zadovoljen pa ti spi je O.K. Drugače pa sama veš.

LP
Sara

Pozdravljena!

Kot pravi Kitty, čim manj se sekiraj in ne poslušaj nasvetov drugih.

Jaz sem rodila s CR, otrok je imal 3,5 kg. V porodnišnici ni in ni bilo mleka in jaz sem se sekirala tako, da sem se jokala. Še posebej zato, ker je prišla na obisk tašča in kar naprej hvalila svojo hči, kako je ona super dojila (navaden porod) in bla, bla bla……..In sem bila še bolj down. Babja konkurenca med kurami pač :))

V porodnišnici sem dobila tablete za spodbujanje laktacije, sem pozabila ime. (drugače so navadne tablete brez recepta proti slabosti pri vožnji) Po tem je dojenje steklo, in sem z muko dojila 3 mesece, pa sva se res matrala. Otrok je vlekel kot nor, a jaz sem imela premalo mleka, kljub nenehnemu pristavljanju, pa sem pridelala samo ragade.Da ga imaš premalo vidiš, ko ga po dojenju stehtaš in pred, pa vidiš, koliko je popil. Sicer pa je pravi nasvet pediater, ki ti pove, ali je treba dodajati, ali ne.

No, nočem te nič strašiti, ampak, ko sem ugotovila, da sedaj pa je tega konec, da hočem, da je otrok sit in zadovoljen, da jaz lahko vsaj ponoči spim 3 ure, sem mu mleko dodajala in se prepričala, da od tega ne bo umrl, če bo pil po flaški 🙂 In vse se je umirilo in postalo lepše…..

Tako, da čim manj poslušaj druge, poslušaj sebe in svojega otroka.

Srečno,

Karmen