koriščenje dopusta – šolstvo
Hojla sončice!
Ali mi lahko katera pove kako je s koriščenjem dopusta zaposelnih v šolstvu? Vaše izkušnje bi bile dobordošle, pa tudi kakšna pravna osnova tudi. Jaz imam namreč datum poroda 6. 2. in me zanima koliko letošnjega dopusta mi pripada oz. ali ga bi lahko sploh kaj koristila, glede na to da zaposleni v šolstvu lahko koristimo dopust le med počitnicami.
LP!
Lepo pobožajte svoje trebuščeke. pogumna
Pogumna: letošnji letni dopust si že porabila – mislim, da je bilo to leto 65 delovnih dni počitnic. Tako, da ga nimaš več. Letni dopust za drugo leto (ko imaš datum poroda) pa ti pripada v celoti (seveda, če imaš pogodbo za nedoločen čas in se po porodniški normalno vrneš v službo). Ker strokovni delavci v šolstvu lahko LD koristijo do 31.08. naslednjega leta, pomeni, da boš svoj nekoriščeni dopust (za leto 2006) lahko koristila med počitnicami do 31.08. 2007 – ko ti ga bo zmajkalo, ti bodo začeli koristiti tekočega. In tako toliko časa, dokler ne prideš na tekoče. To pomeni, da vse, kar boš pridobila je, da ti vsaj v prvem letu po porodniški ne bo potrebno prinaštati noter ur manjka LD. Drugače pa je žal po kolektivni pogodbi za šolsto določeno tako, da strokovni delavci lahko svoj LD res koristijo le v času počitnic – kar pomeni, da boš morala takoj po končani porodniški na delo. Izjema je le, če se porodniška izteče 2 – 3 tedne pred letnimi počitnicami – takrat pa lahko takoj koristiš svoj stari dopust in nato še poletne počitnice, ker bi bilo zaradi narave dela nesmiselno, da se vrneš v razred tik pred zaključkom šolskega leta.
jaz grem na porodniško konec fevbruarja. Pred tem bom lahko koristila dopust in sicer samo 10 dni. ostalao se prenese v nasledenje leto.
10 dnji lahko koristiš, tudi če ni šolskih počitnic, ker bi v nasprotnem primeru prišlo do kršenja zakona o delovnih razmerji, členi okoli 170. Tam pač piše, da mora delodajalec omogočiti delavcu izrabo dopusta za tekoče leto in sicer najmnaj dva tedna. Ker to je sicer proti pravilo o zakonodaji, k veljajo v šolstvu (to ne velja za vrtce), je pa v skladu z nadrejenim pravilnikom oz. zakonom, izgleda to tako.
V tvojem primeru greš dva tedna prej na dopust, ostalo pa se ti prenese v drugo leto. Meni bo tako prenešeni dopust in redni dopust iz leta 2007 pokril vse počitnice.
TO velja samo če imaš službo za nedoločen čas.
Je pa res, da se moraš o tem pogovorit z vodstvom šole, ker je uradno delodajalec tisti, ki ti omogoča to izrabo ali ne.
Več lahko najdeš v okrožnici o dopusu in regresu MSZS.
lp
majana
Kopija celotne okrožnice:
Številka: 121-33/2004
Datum: 4. 5. 2004
OKROŽNICA
LETNI DOPUST IN REGRES ZA LETNI DOPUST
I. LETNI DOPUST
1. Splošno
Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 42/03, v nadaljevanju ZDR) ureja vsebino letnih dopustov od 159. pa do vključno 166. člena.
ZDR pri urejanju letnega dopusta ne posega v ureditev področnih zakonov in obstoječih kolektivnih pogodb, razen če so njihove določbe v nasprotju z njim. Z uveljavitvijo novega ZDR kolektivne pogodbe niso prenehale veljati, zato se tudi po 1. 1. 2003 uporabljajo njihove določbe, kolikor določajo večji obseg pravic za delavce, kot jih zagotavlja zakon. Določbe kolektivnih pogodb, ki so v nasprotju z določbami novega zakona, pa se po 1.1.2003 ne uporabljajo več.
Določbe kolektivnih pogodb, ki urejajo kriterije za letni dopust, tako še vedno veljajo. Prav tako je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 115/03 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZOFVI), ki kot specialni predpis glede na ZDR ureja nekatera vprašanja v zvezi z letnim dopustom za strokovne delavce, kot tudi določbe Pravilnika o šolskem koledarju za osnovno šolo (Ur.list RS št. 44/01 in 51/03) in Pravilnika o šolskem koledarju za gimnazije, poklicne, srednje tehniške in strokovne šole (Ur.l. RS št. 17/97, 40/99 in 69/02). Zaradi odprave morebitnih nejasnosti v zvezi s tem, kateri predpis se v konkretnem primeru uporablja, v nadaljevanju povzemamo temeljne določbe ZDR v zvezi z letnim dopustom in regresom za letni dopust, razlagamo razmerje med ZDR, ZOFVI in kolektivno pogodbo ter povzemamo odgovore na konkretna vprašanja v zvezi s pravico do letnega dopusta in pravico do regresa, z določanjem letnega dopusta ter njegovo izrabo.
2. Pravica do celotnega oziroma sorazmernega dela letnega dopusta
Pravico do celotnega letnega dopusta delavec pridobi po poteku nepretrganega trajanja delovnega razmerja v trajanju največ šestih mesecev. Glede na to, da vsaka nova pogodba o zaposlitvi pomeni novo delovno razmerje, s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi prične na novo teči čas za pridobitev pravice do celotnega letnega dopusta. Sklenitev spremenjene pogodbe o zaposlitvi med istima strankama, torej sklenitev pogodbe, ki nadomesti prejšnjo pa pomeni kontinuirano delovno razmerje.
Pri pravici do sorazmernega letnega dopusta se izhaja predvsem iz namena letnega dopusta, ki naj bi bil v obnovitvi delavčevih psihičnih in fizičnih moči in s tem njegovih delovnih sposobnosti. Zato je pravica do izrabe letnega dopusta vezana na določeno obdobje dela v koledarskem letu.
Delavec ima pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu v treh primerih:
1. če v koledarskem letu v katerem je sklenil delovno razmerje ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta (zaposlitev v drugi polovici koledarskega leta – zaposlitve z začetkom šolskega leta );
2. če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po poteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta (zaposlitve v koledarskem letu, ki so krajše od šestih mesecev);
3. če delavcu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred prvim julijem.
3. Določanje letnega dopusta in varstvo pravic
Letni dopust se odmeri za koledarsko in ne za šolsko leto. Delodajalec določi letni dopust delavca ob začetku vsakega koledarskega leta, upoštevaje določbe zakona in kolektivne pogodbe. Delavcu izda obvestilo o določitvi letnega dopusta, v katerem ga mora opozoriti tudi na varstvo njegovih pravic v skladu z 204. členom ZDR, ki določa, da ima delavec pravico zahtevati odpravo vsakršne kršitve njegovih pravic iz delovnega razmerja, tako da delodajalcu poda pisno zahtevo za odpravo kršitve, delodajalec pa mora o tej zahtevi odločiti v osmih dneh po njeni vročitvi. Če delodajalec tega ne stori v roku osmih delovnih dni od vročene pisne zahteve delavca, lahko delavec v nadaljnjih osmih dneh vloži pritožbo na svet zavoda. Svet mora o pritožbi odločiti v 30-ih dneh od njene vložitve. Če svet tega ne stori oz. se delavec z njegovo odločitvijo ne strinja, lahko delavec v roku 30 dni od vročitve dokončne odločitve sveta oziroma od poteka roka za odločitev sveta, zahteva sodno varstvo.
Delavec lahko tudi neposredno zahteva sodno varstvo v roku 30 dni od poteka osemdnevnega roka, ki teče od dne vložitve delavčeve zahteve za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitve delodajalca. Pri tem velja opozoriti, da pritožba na svet ni več mogoča, ko delavec enkrat sproži postopek pred sodiščem.
4. Obseg oziroma izračun letnega dopusta
ZDR zagotavlja pravico do minimalnega letnega dopusta, ki ne more biti krajši kot štiri tedne ne glede na to, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas. Poleg tega določa tudi primere osebnih okoliščin na podlagi katerih delavcu že na podlagi samega zakona pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta. Do tega so upravičeni starejši delavci, invalidi, delavci z najmanj 60% telesno okvaro, delavci, ki negujejo in varujejo otroka s telesno ali duševno prizadetostjo in delavci z otrokom do 15. let starosti. Do povečanega letnega dopusta so upravičeni tudi mlajši delavci in nočni delavci. Tako določen letni dopust predstavlja zakonski minimum, ki še zagotavlja namen dopusta v smislu psihične in fizične obnovitve delavca.
ZDR v prehodnih in končnih določbah podaljšuje veljavnost sistema sklepanja kolektivnih pogodb, kar pomeni, da obstoječe kolektivne pogodbe zaradi uveljavitve novega zakona niso prenehale veljati, tako da za delavce ugodnejša določila kolektivnih pogodb veljajo še naprej. Glede na to, je pri določanju števila dni letnega dopusta za posameznega delavca potrebno poleg minimalnega letnega dopusta, ki izhaja iz zakonskih določil, upoštevati tudi daljše trajanje letnega dopusta, ki izhaja iz veljavnih določil kolektivne pogodbe.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja pri izračunu letnega dopusta ne izhaja iz minimalnega letnega dopusta kot izhodišča za odmero letnega dopusta (18 dni), temveč že s kumulativno uporabo kriterijev izračuna skupno število dni dopusta in glede na delovno dobo začne z minimalno devetnajstimi dnevi. Takšna določba ne pomeni avtomatičnega zviševanja osnove za dva dni, torej iz minimalno osemnajstih dni letnega dopusta na minimalno štiri tedne, temveč pomeni, da posamezni delavec, čigar delovni teden je razporejen na pet dni v tednu, ne more imeti manj kot dvajset delovnih dni letnega dopusta, ob upoštevanju vseh kriterijev iz zakona kot tudi kriterijev iz kolektivne pogodbe.
Pravico do povečanega letnega dopusta zakon torej določa v primerih, ko osebne okoliščine narekujejo upravičenost do takšnega letnega dopusta in s to določbo zakon ni razveljavil določb obstoječih kolektivnih pogodb, zato je potrebno upoštevati tudi tiste njihove določbe, ki so za delavca ugodnejše od zakona. Tiste, ki so manj ugodne, oziroma tiste, ki so v nasprotju z zakonskimi določbami, pa se ne uporabljajo. Letni dopust se bo torej za posameznega delavca odmeril tako, da se upoštevajo kriteriji iz kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, obenem pa se upoštevajo tudi določbe zakona o delovnih razmerjih.
Glede na to, da so določbe v zvezi s pravico do povečanega letnega dopusta, ki pripada posameznemu delavcu, po kolektivni pogodbi ugodnejše od določb v zakonu, se odmeri letni dopust po določbah kolektivne pogodbe, s tem, da pripada vsem delavcem po en dodatni dan letnega dopusta, za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15. leta starosti neposredno na podlagi zakona. Kolektivna pogodba namreč določa, da se le materam in očetom-samohranilcem poveča letni dopust za en dan za vsakega otroka nad 7 do15 let starosti. V tem primeru je torej zakon ugodnejši in je potrebno uporabo določbe kolektivne pogodbe v tem smislu razširiti.
Letni dopust se določa in izrablja v delovnih dnevih, kar pomeni, da se za dan letnega dopusta šteje vsak delovni dan ne glede na to, ali je delavec zaposlen za polni ali krajši delovni čas.
5. Izraba letnega dopusta
O načinu izrabe letnega dopusta odloča v skladu z zakonom delodajalec, v nekaterih primerih pa zakon določa, da se morata o tem delavec in delodajalec dogovoriti že v naprej s pogodbo o zaposlitvi in to v primerih, ko se sklepa pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z več delodajalci in v primeru sklenitve pogodbe s krajšim delovnim časom zaradi opravljanja dopolnilnega dela.
Zakon dovoljuje deljen način izrabe letnega dopusta in v primeru, da se letni dopust izrablja po delih, mora en del trajati neprekinjeno najmanj dva tedna, preostanek pa se lahko izrabi v enem ali več poljubno trajajočih delih.
Obveznosti glede izrabe letnega dopusta so določene za delodajalca in delavca različno. Za delodajalca je določena obveznost, da zagotovi delavcu izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, za delavca pa je določena dolžnost izrabe letnega dopusta, prav tako do konca koledarskega leta minimalno v trajanju dveh tednov. Preostanek letnega dopusta lahko delavec v dogovoru z delodajalcem izrabi do 30. junija naslednjega leta. Delavce torej praviloma izrabi letni dopust do konca koledarskega tekočega leta, lahko pa delavec izrabi letni dopust tudi tako, da v tekočem koledarskem letu izrabi le en del v trajanju najmanj dveh tednov, preostanek pa do 30. junija oziroma do 31. avgusta v naslednjem koledarskem letu. Tak prenos dela letnega dopusta v naslednje leto pa je mogoč le na podlagi dogovora z delodajalcem.
Nadalje ZDR ureja izjemo od navedenega pravila o možnosti prenosa le dela letnega dopusta v naslednje koledarsko leto. Delavec ima namreč pravico izrabiti ne samo del temveč celotni letni dopust v naslednje koledarsko leto, če v tekočem koledarskem letu ni izrabil letnega dopusta zaradi odsotnosti z dela, ki so posledica bolezni ali poškodbe in porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka. Vendar je ta pravica prenosa celotnega dopusta v navedenih primerih vezana na pogoj, da je delavec v tekočem koledarskem letu v katerem mu je bil letni dopust odmerjen delal vsaj šest mesecev. Če ta pogoj ni izpolnjen, torej je delal manj kot šest mesecev ima pravico izrabiti letni dopust tako kot je navedeno v prejšnjem odstavku, torej najmanj dva tedna v tekočem koledarskem letu preostanek pa do 30. junija oziroma do 31. avgusta naslednjega leta.
Na področju vzgoje in izobraževanja je v zvezi z izrabo letnega dopusta uvedena posebna ureditev. ZOFVI v 125. členu določa, da lahko strokovni delavec v javni šoli porabi letni dopust v času, ki ga določi minister s šolskim koledarjem, vendar najdlje do konca šolskega leta v naslednjem letu. Iz tega izhaja, da je na področju vzgoje in izobraževanja izraba letnega dopusta strokovnih delavcev, ki so zaposleni v javni šoli, možna ne le do 30. junija, temveč do 31. avgusta naslednje leto. V skladu s pravilniki o šolskem koledarju, strokovni delavci izrabijo letni dopust med jesenskimi, novoletnimi, zimskimi in prvomajskimi počitnicami, večino letnega dopusta pa med poletnimi počitnicami. Tudi kolektivna pogodba ima v 45. členu določilo, da delavci praviloma izrabijo večino letnega dopusta v času šolskih počitnic. Izjemo določa 48. člen kolektivne pogodbe, po katerem ima delavec pravico izrabiti dva dneva letnega dopusta na tista dneva, ki ju sam določi, vendar ne v istem tednu.
Za ostale zaposlene v šoli (tako imenovani administrativno tehnični kader) pa se uporabljajo neposredno določbe ZDR.
Zaradi opisane specifike na področju šolstva, da se letni dopust izrabi v času šolskih počitnic, pa ne sme biti kršena pravica delavca do letnega dopusta, kadar bi mu bilo zaradi ureditve šolskega koledarja onemogočeno koriščenje letnega dopusta v skupnem trajanju najmanj dveh tednov v tekočem koledarskem letu. Tu gre samo za tiste primere, ko delavec v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti z dela, ki so posledica bolezni ali poškodbe in porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, v skladu z drugim in tretjim odstavkom 163. člena ZDR dela manj kot šest mesecev in lahko v naslednje koledarsko leto prenese samo preostanek letnega dopusta nad dvema tednoma. Koriščenje teh dveh tednov mu je delodajalec dolžan zagotoviti še v tekočem koledarskem letu.
Tudi v tem primeru sicer velja pravilo, da se dopust koristi v času šolskih počitnic, vendar pa se izjemoma, kadar je deset dni letnega dopusta večje od obsega šolskih počitnic ali pa šolskih počitnic v določenem obdobju ni, delavcu zagotovi izrabo letnega dopusta v obsegu pripadajočih dni letnega dopusta tudi v času pouka oziroma se del letnega dopusta v času pouka pripoji počitnicam v skupnem trajanju desetih dni.
Delavec praviloma izrabi letni dopust pri delodajalcu, pri katerem je pridobil pravico do njegove izrabe. V kolikor delavec med letom sklene novo pogodbo o zaposlitvi z novim delodajalcem, je upravičen zahtevati od prejšnjega delodajalca zagotovitev pravice do letnega dopusta v obsegu, kot mu gre, glede na dolžino trajanja delovnega razmerja. Torej mu je šola, pri kateri mu preneha delovno razmerje, dolžna zagotoviti najmanj sorazmerni del letnega dopusta, preostali del pa šola, kjer na novo sklepa delovno razmerje.
6. Odpoved pravici do letnega dopusta
Vsaka izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, je neveljavna. Pravica delavca do dogovora z delodajalcem o odškodnini za neizrabljen letni dopust je omejena le na primere, če delavec ne bi mogel izrabiti letnega dopusta zaradi prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu in mu pred iztekom ni mogoče zagotoviti izrabe letnega dopusta, do katerega je upravičen. Odgovornost za neizrabo letnega dopusta v tem primeru je lahko samo v sferi delodajalca. Če so razlogi za neizrabo letnega dopusta, kot je bolniška odsotnost, invalidska upokojitev in podobno, na strani delavca, dogovora oziroma odškodnine ni mogoče priznati.
7. Vezanost izrabe letnega dopusta na delovno razmerje
Če ima delavec sklenjeno pogodbo za določen čas, je izraba letnega dopusta vezana na časovno obdobje, za katerega je pogodba sklenjena. Delavec torej ne more koristiti letnega dopusta pri delodajalcu po prenehanju delovnega razmerja.
Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pri enem delodajalcu, vendar v skladu s 109. členom ZOFVI dopolnjuje svojo učno obveznost pri drugih delodajalcih, se je potrebno v sporazumu o uresničevanju medsebojnih pravic in obveznosti, katerega stranke so delavec in vsi udeleženi vzgojno izobraževalni zavodi, dogovoriti tudi o letnem dopustu. Pravico do letnega dopusta pridobi delavec pri tistem zavodu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, pri čemer mora biti delavcu zagotovljena možnost sočasnega koriščenja letnega dopusta.
II. LETNI DOPUST V PRIMERU DELOVNEGA RAZMERJA ZA NEDOLOČEN ČAS -PRIMERI
Kot že povedano, je za strokovne delavce potrebno poleg ZDR upoštevati tudi določbo 125. člena ZOFVI in določbe pravilnikov o šolskem koledarju, po katerih strokovni delavci koristijo letni dopust. Glede na specialno ureditev v ZOFVI, strokovni delavci v javni šoli dopust koristijo v času šolskih počitnic, zato podaljšanje porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka z letnim dopustom, v kolikor v tem času niso hkrati šolske počitnice, praviloma ni mogoče.
1. Minimalno število dni letnega dopusta
Po novem ZDR pripada delavcu najmanj 20 dni letnega dopusta. Kaj to pomeni glede na določbe kolektivne pogodbe?
Določba glede minimalnega dopusta v višini štirih tednov ne pomeni avtomatičnega povečanja letnega dopusta za vse delavce, ampak samo za tiste delavce, ki ob upoštevanju vseh navedenih kriterijev za odmero letnega dopusta po kolektivni pogodbi (in zakonu, kadar je ta ugodnejši) še vedno ne dosežejo minimuma 20 dni.
2. Pravica do celotnega letnega dopusta
Delavka je bila vse leto 2003 odsotna z dela, najprej zaradi bolniške, ki se je nadaljevala v porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka, tako da ni prišla na delo niti en dan. Ali ji pripada dopust za leto 2003?
Pravica do letnega dopusta ni odvisna od dejanske prisotnosti delavca na delu, ampak od trajanja njegovega delovnega razmerja. Če delavec izpolni pogoje za pridobitev pravice do celotnega letnega dopusta, mu letni dopust pripada v celotnem obsegu, čeprav v tekočem letu, za katerega se odmeri, dejansko ni delal.
V konkretnem primeru torej delavki pripada letni dopust za leto 2003. Ker pa je v letu 2003 dejansko ni bilo na delu niti en dan in to iz razlogov, ki izvirajo iz njene sfere, ima pravico do prenosa letnega dopusta v prihodnje leto, vendar le preostanek nad dvema tednoma. Če je torej delavka imela 25 dni letnega dopusta za leto 2003, bo lahko v leto 2004 prenesla samo 15 dni letnega dopusta. Če gre za strokovno delavko, lahko teh 15 dni letnega dopusta iz preteklega leta, kot tudi ves letošnji letni dopust v tekočem letu koristi le v času šolskih počitnic in to najkasneje do 31. avgusta 2004.
Ločeno pa je vprašanje, kdaj lahko delavka v konkretnem primeru pripadajoči letni dopust izrabi.
3. Izraba letnega dopusta
a. Delavka je bila vse leto 2003 odsotna z dela in se s porodniške vrača 30. maja 2004. Kako lahko izrabi letni dopust?
Že v prejšnji točki smo ugotovili, kako je s prenosom letnega dopusta iz prejšnjega koledarskega leta. Glede izrabe letnega dopusta v tekočem letu pa je potrebno takšno situacijo ob upoštevanju koristi otrok pri izvedbi pouka, reševati kot izjemo. Glede na to, da se delavka vrača na delo proti koncu pouka, šola s pisno vlogo zaprosi ministrstvo, da lahko prične z izrabo letnega dopusta neposredno po zaključenem porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka. Ministrstvo na podlagi pisne vloge izda soglasje za izrabo letnega dopusta izven časa šolskih počitnic, ob tem pa lahko odobri tudi dodatno zaposlitev za čas trajanja pouka. Delavka bo torej na podlagi soglasja lahko izrabila letni dopust neposredno po zaključenem porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka in to delno tudi v času pouka, delno pa v čas poletnih počitnic.
b. Učiteljica je na bolniški od oktobra 2003. Potem nastopi porodniško. Vrne se februarja 2005. Ali ji pred nastopom porodniške v letu 2004 pripada kaj dopusta?
Verjetno gre za primer, ko bo delavka bolniški dopust nadaljevala v porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka brez prekinitve. Pravico do letnega dopusta seveda ima, če je izpolnjen pogoj nepretrganega delovnega razmerja šestih mesecev, vendar ga v takem primeru ne bo mogla koristiti pred nastopom porodniškega dopusta. Če ima delavka še letni dopust iz leta 2003, ga zaradi njene bolniške odsotnosti z dela ne bo mogla koristiti, saj bi ga lahko koristila najkasneje do 31. avgusta 2004. Letni dopust za leto 2004 pa glede na to, da v tem letu ne bo delala, lahko koristi v letu 2005, vendar le preostanek dopusta nad dvema tednoma, in sicer najkasneje do 31. avgusta 2005. Glede prekinitve bolniške zaradi možnosti izrabe letnega dopusta pa je potrebno poudariti, da lahko delodajalec v primeru dvoma o upravičenosti zaključka bolniškega dopusta zahteva presojo zdravnikove odločitve po zdravstvenih predpisih, saj v primeru, da ima delavka zaključen bolniški dopust, pomeni, da je sposobna opravljati svoje delo.
c. Delavka je nastopila porodniški dopust 8. januarja 2004 in se vrne na delo 7. januarja 2005. Koliko dni letnega dopusta iz leta 2004 lahko koristi v letu 2005?
Delavka v koledarskem letu, v katerem ji je odmerjen dopust, dela manj kot šest mesecev in letnega dopusta za leto 2004 ne bo mogla izrabiti zaradi nastopa porodniškega dopusta. Letni dopust bo lahko prenesla v naslednje koledarsko leto, vendar samo preostanek nad dvema tednoma.
V primeru, ko gre delavka na porodniški dopust na začetku leta in ne more koristiti letnega dopusta v času šolskih počitnic, saj počitnic v obdobju, ko dela ni, se izjemoma dopusti možnost, da se letni dopust koristi izven šolskih počitnic. Delavka bo lahko izrabila letni dopust v času od 1. januarja do 8. januarja, razlika letnega dopusta do desetih dni, ki jih ne bo izrabila, pa ji zapade. Takšna izjema se dopusti samo v primeru, ko bi bila sicer delavki onemogočena izraba desetih dni letnega dopusta, ker jih ne more prenesti v naslednje leto, iz razloga, da dela manj kot šest mesecev v tekočem koledarskem letu.
č. Strokovna delavka nastopi porodniški dopust 15. februarja 2004. Počitnic od 1. januarja do 15. februarja ni. Ali v tem primeru lahko izkoristi 10 dni dopusta v času od 2. februarja. do 13. februarja., nato pa nadaljuje s porodniškim dopustom?
Ta primer je podoben primeru pod točko c, saj bo strokovna delavka v tekočem koledarskem letu delala manj kot šest mesecev. Iz tega sledi, da bo lahko letni dopust, ki ga v tem letu ne bo izrabila, prenesla v naslednje leto samo v obsegu nad dvema tednoma. Ta dva tedna pa mora izkoristiti v tekočem koledarskem letu, sicer ji propadeta. Ker gre za strokovno delavko, mora letni dopust koristiti v času šolskih počitnic in se le izjemoma dopusti možnost, da se letni dopust koristi izven šolskih počitnic. Termin izrabe, oziroma ali bo lahko koristila letni dopust v željenem času pa je odvisno od dogovora z delodajalcem. Takšna izjema se enako kot v prejšnji točki dopusti samo v primeru, ko bi bila sicer delavki onemogočena izraba desetih dni letnega dopusta, ker jih ne more prenesti v naslednje leto, iz razloga, da dela manj kot šest mesecev v tekočem koledarskem letu.
d. Strokovna delavka gre na porodniško 28. junija 2004. Ali lahko koristi dopust za leto 2004 tako, da ga nastopi 7. junija 2004?
Tako koriščenje letnega dopusta za strokovne delavce ni v skladu s predpisi. Delavka ne more koristiti vsega letnega dopusta od 7. junija 2004 do nastopa porodniškega dopusta, saj ne gre za obdobje šolskih počitnic. V tem primeru bo delavka preostanek dopusta nad dvema tednoma iz letošnjega leta lahko prenesla v leto 2005 in ga bo lahko izkoristila do 31. avgusta 2005. Izrabo dveh tednov, torej desetih dni letnega dopusta pa ji mora šola omogočiti in to v nepretrganem trajanju.
e. Strokovna delavka pride s porodniškega dopusta februarja 2005. na kakšen način bo lahko izrabila letni dopust, ki ga bo prenesla iz leta 2004?
Delavka bo letni dopust, ki ga v letu 2004 ne bo izrabila, prenesla v naslednje leto vendar samo v obsegu nad dvema tednoma. Glede na specialno ureditev v ZOFVI, strokovni delavci dopust koristijo v času šolskih počitnic, zato podaljšanje porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka z letnim dopustom, v kolikor v tem času niso hkrati šolske počitnice, ni mogoče in bo delavka lahko izrabila letni dopust le v času šolskih počitnic, prav tako pa tudi letni dopust, ki ga bo pridobila za leto 2005.
f. Strokovna delavka zaključi s porodniškim dopustom 10. septembra 2004. Ali lahko pred vrnitvijo na delo koristi dopust za leto 2004?
Tajko kot v prejšnji točki, glede na specialno ureditev v ZOFVI, strokovni delavci letni dopust koristijo v času šolskih počitnic. Podaljšanje porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka z letnim dopustom, v kolikor v tem času niso hkrati šolske počitnice, torej ni mogoče in bo delavka lahko letni dopust za leto 2004 porabila v obsegu desetih dni še v tekočem letu v času šolskih počitnic, preostanek pa do 31. avgusta 2005. V kolikor je obseg šolskih počitnic manjši od pripadajočih desetih dni letnega dopusta, mora šola delavki zagotoviti izrabo letnega dopusta v obsegu desetih dni delno tudi izven počitnic, s tem, da pri tem upošteva že vse prej napisano.
g. Ali lahko strokovna delavka, ki se vrne s porodniškega dopusta npr. 15. novembra 2004, v tem letu še koristi 10 dni dopusta, razlika pa se prenese v naslednje šolsko leto?
Gre za podoben izjemen primer, kot je že naveden. Delavka bo v letu 2004 delala manj kot šest mesecev, kar pomeni, da bo lahko koristila letošnji letni dopust v prihodnjem letu samo v obsegu nad dvema tednoma. Dva tedna pa mora izkoristiti v tekočem letu in to tako, da se času šolskih počitnic pripojijo še preostali dnevi letnega dopusta do skupno desetih dni neprekinjeno. Ker lahko to stori samo v času novoletnih počitnic, lahko preostale dneve letnega dopusta, ki jih ne bi mogla prenesti v prihodnje leto, koristi skupaj s počitnicami, torej v času trajanja pouka.
h. Delavec je imel za leto 2003 določeno število dni letnega dopusta. Od 2. junija 2003 do 17. oktobra 2003 je bil na bolniški. Kdaj lahko delavec izkoristi preostanek dopusta za leto 2003?
V tem primeru je možnost izrabe letnega dopusta odvisna od tega, ali je delavec strokovni delavec ali ni. V kolikor gre za strokovnega delavca lahko letni dopust izrabi le v času šolskih počitnic, s tem, da je potrebno upoštevati, da je potrebno letni dopust izrabiti v več delih, en del pa mora trajati najmanj dva tedna neprekinjeno. V kolikor delavec pred nastopom bolniškega dopusta ni izrabil dveh tednov letnega dopusta neprekinjeno, mu mora šola takšno izrabo zagotoviti še pred potekom koledarskega leta. Preostanek letnega dopusta pa lahko prenese v naslednje koledarsko leto.
i. Izraba letnega dopusta delavcev, ki niso strokovni delavci
Za razliko od strokovnih delavk lahko druge delavke in delavci zaposleni v dejavnosti vzgoje in izobraževanja izrabijo letni dopust kadar koli med letom in le do 30. junija naslednjega leta. Zanje namreč velja drugi odstavek 163. člena ZDR, ki določa, do kdaj se lahko preostanek neizrabljenega letnega dopusta v dogovoru z delodajalcem izrabi in ne velja specialna ureditev določbe 125. člena ZOFVI, saj le-ta velja izključno za strokovne delavce zaposlene v javni šoli.
Ne glede na to pa je tudi v teh primerih potrebno upoštevati, da se letni dopust izrablja v dogovoru z delodajalcem, upoštevaje potrebe delovnega procesa, možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Delodajalec pa se lahko zaradi nemotenega poteka delovnega procesa tudi s temi delavci, čeprav niso strokovni delavci, dogovori za izrabo letnega dopusta v času šolskih počitnic.
4. Izraba sorazmernega dela letnega dopusta
a. Z delavcem je bila s 1. septembrom 2003 sklenjena pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas.
Glede na to, da gre s sklenitvijo nove pogodbo o zaposlitvi za novo delovno razmerje, delavec do konca koledarskega leta še nima nepretrgane zaposlitve šestih mesecev, ki je pogoj za pridobitev celotnega letnega dopusta, je pridobil pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta in to do 4/12 letnega dopusta, oziroma po 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v koledarskem letu. Izraba letnega dopusta pa je v primeru, da gre za strokovnega delavca, vezana na čas počitnic.
V kolikor je sorazmerni delež letnega dopusta večji od obsega šolskih počitnic v času do izteka koledarskega leta, mora šola delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v obsegu pripadajočih dni, ker pa je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, bo imel delavec v letu 2004 pravico do celotnega letnega dopusta.
b. Z delavcem je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas npr. od 1. februarja do 30. junija.
V tem primeru gre za sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tem, da delavcu preneha delovno razmerje pred potekom šest mesečnega roka, po poteku katerega pridobi pravico do celotnega letnega dopusta. Tudi v tem primeru delavec do poteka časa, za katerega je sklenjena pogodba o zaposlitvi, še nima nepretrgane zaposlitve šestih mesecev, ki je pogoj za pridobitev celotnega letnega dopusta, je pridobil pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta in to do 4/12 letnega dopusta, oziroma po 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v koledarskem letu. Izraba letnega dopusta pa je v primeru, da gre za strokovnega delavca, tudi v tem primeru vezana na čas počitnic.
c. Z delavcem se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas od 1. septembra 2003 pa do 30. junija 2004.
V takem primeru ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta v letu 2003 in do sorazmernega letnega dopusta v letu 2004. Letni dopust se odmeri v skladu s prej navedenim.
d. Z delavcem se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas od 1. septembra 2003 pa do 31. avgusta 2004.
Delavce ima v takem primeru pravico do sorazmernega dela letnega dopusta za leto 2003 in celotnega letnega dopusta v letu 2004. V kolikor delavec s 1. septembrom ponovno sklene pogodbo o zaposlitvi pri istem ali pri drugem delodajalcu, mu sorazmerni del dopusta ne pripada več, saj je izrabil celotni letni dopust za koledarsko leto že v času trajanja prejšnje pogodbe o zaposlitvi.
e. Delavec se upokoji 30. junija ali pred tem datumom.
To pomeni, da je delavcu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu prenehalo pred potekom šestih mesecev. V tem primeru je delovna knjižica zaključena najkasneje s 30. junijem in je delavec s 1. julijem že upokojen. Letni dopust se mu odmeri glede na število mesecev dela v koledarskem letu, in to do 6/12 letnega dopusta, oziroma, po 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v koledarskem letu. Izraba letnega dopusta je v primeru, da gre za strokovnega delavca, vezana na čas počitnic. Število dni letnega dopusta je v tem primeru večje od obsega šolskih počitnic, zato mora šola delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v obsegu pripadajočih dni. Glede na potrebe delovnega procesa se bo potrebno z delavcem dogovoriti o izrabi letnega dopusta, ki bo najprimernejša glede na nemoten potek dela v šoli, saj se v takem primeru izjemoma dopusti možnost, da tudi strokovni delavci izrabijo del letnega dopusta izven šolskih počitnic, v nasprotnem primeru bi bila delavcu onemogočena izraba pripadajočega letnega dopusta. Ob tem je potrebno upoštevati, da ima delavec pravico izrabiti dva delovna tedna v nepretrganem trajanju.
III. LETNI DOPUST V PRIMERU DELOVNEGA RAZMERJA ZA DOLOČEN ČAS
V primeru, da je z delavcem sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, je delodajalec dolžan zagotoviti delavcu pravico do celotnega letnega dopusta ali pa do sorazmernega letnega dopusta, odvisno od dolžine sklenjenega delovnega razmerja v tekočem letu, oziroma odvisno od datuma prenehanja delovnega razmerja.
V skladu z določbo 162. člena ZDR pripada delavcu pravica do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu, če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, oziroma če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta, ali če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.
Če torej delavcu delovno razmerje preneha v prvi polovici koledarskega leta, če sklene delovno razmerje v drugi polovici koledarskega leta (npr. s 1. septembrom) ali če tekom koledarskega leta sklene delovno razmerje za čas, ki je krajši od šestih mesecev, pridobi pravico do sorazmernega dela letnega dopusta in mu pripada 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v koledarskem letu. V vseh ostalih primerih pa ima delavec pravico do celotnega letnega dopusta.
Pri sklenitvi delovnega razmerja za določen čas pa je potrebno pri izrabi letnega dopusta upoštevati peto alineo prvega odstavka 29. člena ZDR ki izrecno določa, da je opredelitev načina izrabe letnega dopusta obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da se morata o načinu izrabe letnega dopusta, kdaj in v kakšnem obsegu, delavec in delodajalec dogovoriti že vnaprej s pogodbo o zaposlitvi.
Nekaj primerov je prikazanih v prejšnjem poglavju.
IV. LETNI DOPUST V PRIMERU DELOVNEGA RAZMERJA ZA KRAJŠI DELOVNI ČAS
ZDR v zvezi z zaposlitvijo s krajšim delovnim časom v tretjem odstavku 64. člena določa, da ima delavec, ki ima sklenjeno tako pogodbo, pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače. V četrtem odstavku 64. člena pa določa, da ima delavec pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju v skladu s 159. členom ZDR.
Pri obsegu pravic in obveznosti delavcev, ki delajo krajši delovni čas, se upošteva pravilo o prepovedi diskriminacije oziroma o enaki obravnavi. Pri tako imenovanih nedeljivih pravicah, kakršna je tudi pravica do letnega dopusta, gre le-ta delavcu v polnem obsegu.
V skladu s 159. členom ZDR, ki ureja trajanje letnega dopusta, so ti delavci glede pravice do letnega dopusta v enakem položaju kot delavci, ki imajo sklenjeno delovno razmerje za polni delavni čas in se jim odmeri po enakih kriterijih. Letni dopust se določa in izrablja v dnevih, zato izraba letnega dopusta poteka na enak način in se za dan letnega dopusta šteje vsak delovni dan, ne glede na to, ali je delavec zaposlen za polni ali krajši delovni čas.
V. REGRES
Z letnim dopustom je neposredno povezana pravica do regresa za letni dopust. ZDR je za razliko od prejšnje ureditve, ko je pravica do regresa izhajala iz kolektivnih pogodb, regres za letni dopust uzakonil in v 131. členu določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta in to najmanj v višini minimalne plače. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti pa se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Iz prvega odstavka 131. člena ZDR torej izhaja, da je regres za letni dopust vezan na pravico do letnega dopusta in ne na njegovo dejansko izrabo in imajo delavci, ki so v koledarskem letu pridobili pravico do celotnega letnega dopusta, tudi pravico do celotnega regresa. Na podlagi navedenega imajo delavke, ki odhajajo na porodniški dopust v začetku koledarskega leta, ali delavke, ki se s porodniškega dopusta vračajo v drugi polovici koledarskega leta, kot tudi delavci, ki so dalj časa odsotni zaradi bolniškega staleža, pravico do celotnega regresa, čeprav zaradi odsotnosti niso imeli v koledarskem letu možnosti izrabiti vsega letnega dopusta.
Pravico do regresa je torej potrebno vezati tudi na 161. člen ZDR, saj v skladu s tem členom, delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev. Prav tako pa tudi na 162. člen ZDR, ki ureja pravico do sorazmernega letnega dopusta. V četrtem odstavku 131. člena je namreč izrecno poudarjeno, da ima v primeru pravice do sorazmernega dela letnega dopusta delavec tudi pri regresu pravico le do sorazmernega dela.
Primeri:
a. Delavcu delovno razmerje pri delodajalcu preneha pred 1. julijem.
Načeloma delavec izrabi letni dopust pri delodajalcu, pri katerem je pridobil pravico do njegove izrabe, razen, če se ob upoštevanju potrdila o izrabi ali neizrabi letnega dopusta z delodajalcem ne dogovorita drugače. Iz 164. člena ZDR izhaja obveznost prvega delodajalca, da v primeru, ko delavcu preneha delovno razmerje pred 1. julijem, omogoči delavcu izrabo sorazmernega dela letnega dopusta, saj mora delodajalec zagotoviti to pravico v obsegu, kot mu gre glede na dolžino trajanja delovnega razmerja v koledarskem letu. Ker je pravica do regresa za letni dopust vezana na pravico do letnega dopusta, bo v primeru sorazmernega dela letnega dopusta delavec upravičen le do sorazmernega dela regresa.
b. Delavcu delovno razmerje pri delodajalcu preneha po 1. juliju.
Ker je regres za letni dopust vezan na pravico do letnega dopusta, imajo delavci, ki so v koledarskem letu pridobili pravico do celotnega letnega dopusta, tudi pravico do celotnega regresa.
Višina sorazmernega dela regresa se izračuna na enak način kot se izračuna sorazmerni del letnega dopusta.
Pripravila:
Strokovna skupina za koordiniranje
tolmačenja predpisov s področja
delovnih razmerij ter pokojninskega
in invalidskega zavarovanja v šolstvu
Vodja skupine:
Helena Rosa
SEKRETARKA
Pozdravljeni! Zanima me, kako je z izrabo dopusta konkretno v mojem primeru.
Sem strokovna delavka. Na OŠ sem zaposlena za polni delovni čas od 1. 9. 2013 do 31. 8. 2014, vendar grem 13. 2. 2014 na porodniško. V letu 2013 mi pripada sorazmerni del letnega dopusta, ki znaša 9 dni, v januarju še 2, torej imam do nastopa porodniškega dopusta 11 dni letnega dopusta. Med jesenskimi počitnicami mi ne omogočijo porabe dopusta niti ur doprinosa, češ da me v tem času nujno potrebujejo na šoli. 3 dni dopusta bom torej lahko koristila med novoletnimi počitnicami, ostalih 8 dni bi rada porabila tik pred odhodom na porodniško. Na šoli so mi dali jasno vedeti, da to ne bo mogoče, saj ne morejo zagotoviti nadomeščanja zame za tako dolgo obdobje. Potemtakem mi bo propadel skoraj ves letni dopust, ki mi za to obdobje po zakonu pripada. Zanima me, če mi ima delodajalec pravico odreči izrabo letnega dopusta med poukom, glede na to, da bom na šoli premalo časa, da bi ga lahko v celoti izrabila v času šolskih počitnic. Prav tako me zanima, kako je z doprinosom. Ali je mogoče, da ur doprinosa nikakor ne moreš koristiti, niti ti ga ne izplačajo?
Hvala za vse odgovore!
🙂 ma daj ne seri, kaj bi še rada koristila!!!! Saj so vedeli , da jemljejo v delovno razmerje nosečo žensko, torej si že s tem imela najbrž veliko vez in poznanstev, da je ravno tvoja rit zasedla to delovno mesto. zato ti svetujem, da si zadovoljna s tem kar ti nudijo in ne brskaš po svojih pravicah temveč se držiš svojih dolžnosti. Sicer pa, če maš poznanstvo v kar ne dvomim, ti bodo že pomagali. :)Nekateri ostanejo na tvojem mestu brez službe in porodniškega dopusta, ti nesramnica pa se zmrduješ, sram te bosi!!!
Ignoriraj zgornji odgovor, ker gre za navadno foušijo 🙂
Jaz mislim, da če boš koristila 8 dni dopusta, to res ne bo noben problem z nadomeščanjem, bodo že pokrili. Kaj pa, če bi zbolela, kdo bi te pa takrat nadomeščal? Si včlanjena v SVIZ? Če ja, ti nudijo brezplačno pravno pomoč, pa tudi drugače se lahko morda obrneš na sindikat.
Jaz tudi delam v šoli, pa mi pripada 6 dni dopusta do porodniške. V času teh počitnic bom koristila tri dni, preostale tri dni pa še ne vem, če jih sploh bom – če me bodo rabili, bom šla delat, ker so mi z zaposlitvijo naredili veliko uslugo, drugače bi bila brez porodniške. In teh par dni lahko tudi delam. Ti pa se odloči sama. Vsekakor mislim, da ti dopusta ne morejo kar tako odreči.
V šolstvu je pač tako, da lahko koristimo dopust samo v času šolskih počitnic.
Zato me čudi, da ne moreš koristiti dopusta med jesenskimi počitnicami. Zgleda, da vodstvo nima nobenega posluha, zato bi se obrnila na sindikalnega predstavnika in malo povprašala o tem.
Sama sem se ravno vrnila s porodniške, pa mi je propadla kar polovica dopusta, druga polovica se bo prenesla na naslednje letu, kjer mi bo propadlo še kar nekaj dni. Ker enostavno ne bo dovolj počitnic, da bi lahko pokoristila. Prav tako sem že v teh tednih, kar sem nazaj, naredila kar veliko nadur, pa jih tudi ne bom mogla pokoristiti.
Res ste boge ve učiteljice, ki vam ni dano pokoristit prav vsega kar vam pripada. Le pogumno se borite naprej, da ne boste za kaj prikrajšane. Sicer se pa ve, da na pedagoški pristanejo le tisti, ki za kam drugam, kjer je bolj zahtevno nimajo pogojev. Zato so vse učiteljice zelo inteligentne in sposobne. Pedagoška pa tko al tako pobere ves shit, ki je le pripravljen tam bit. Zato pa je znanje naših otrok tako pomanjkljivo!
Pozdravljene!
Ker mi do sedaj še ni nihče posredoval konkretnega odgovora, se obračam tudi konkretno na ta portal. 9.2. 2018 sem pričela opravljati delo v vrtcu kot dipl.vzgojiteljica in sicer nadomeščan bolniško odsotnost strokovnega delavke, za katero se ne ve, kako dolgo bo dejansko koristila bolniški stalež. Za to tudi ni v pogodbi opredeljen datum, do kdaj delam. Delam torej iz meseca v mesec. Vprašanje, ki se mi postavlja je izračun dopusta. V februarju naj bi imela 2 dni, če bom imela srečo, potem tudi v marcu 2 dni…..itd. Sedaj me pa zanima naslednje. Ali za mesec januar nisem potem opravičena do sorazmernega dela dopusta? Ali se šteje samo polni mesec? Se pavi s 1.dnem v mesecu? Kako je sedaj s tem. Včeraj sem prejela tudi odločbo za izračun letnega dopusta in ga imam vsega skupaj 27 dni, seveda v kolikor bom imela srečo nadomeščanja nepretrgoma 6 mesecev.
Hvala za odgovor in lp