Ne zdržim več v službi !
Hello,
zadnje 10 dni imam problem s tem, da ne zdržim več v službi. Sem septemberska in v službi še nihče nič ne sluti o moji nosečnosti, vendar jaz zelo slabo prenašam stalne pritiske in stres. Non stop so razni sestanki, pa nove naloge, pa delo do večera, pa telefoni stalno zvonijo, pa sodelavci se stalno nekaj kregajo in na splošno je atmosfera vedno zelo živčna in hrupna.
Jaz pa sem iz dneva v dan bolj občutljiva in me vse to zelo moti in utruja. Razmišljam o bolniški, kar do konca nosečnosti, a kaj ko še prvega pregleda nisem imela in me je G. naročila šele proti koncu februarja. Sicer se fizično počutim dobro, tudi slabost me še ne napada… ampak živci !
Ko se zjutraj zbudim in vem kaj me spet čaka mi gre na “bruhanje” od tega.
Kako ste pa ve v službi ?
A lahko delate ?
Ali ste katere ostale že od začetka doma in kako ste to uredile v službi in pri G? A je zato potrebna kakšna komisija ki odloča o bolniški tudi če si nad 30 let ?
Lepo prosim za vaša mnenja in nasvete.
Obupana Katja
Jah … ne vem če te dajo na bolniško kar tako … če s tabo ni nič narobe … Bi mogla imat vsaj kakšne fizične težave, da bi te lahko ginekologinja dala na bolniško … pa še to ne do porodniške ampak samo kak teden … mogoče mesec … Vendar če nimaš nobenih težav bo to zelo težko.
Jaz sem bila sicer tudi na začetku zelo občutljiva na vsako stvar v službi … seveda ko še niso vedeli za moje stanje. Pa ravno takrat smo se začeli meniti o nekih velikih spremembah in so vsi pravili: “Ja, Bgv, drugo leto boš pa imela veliko dela. Vse sloni na tebi!” Mene je pa žrlo not … Kako naj jim povem, da me drugo leto sploh ne bo? In kaj bo s tem projektom ko me ne bo, ker me ne more nobeden nadomestit? … in podobna vprašanja. Pa tudi je bilo takrat ravno tako obdobje, ko je bilo vse živčno (pač .. prednovoletno) in polne roke dela in odgovornosti … in sem tudi jaz mislila, da se mi bo zmešalo. Pa sem vseeno preživela. :)))) Poskušala sem se čimmanj sekirat … tudi ko so me neposredno napadali … in delala sem svoje delo kot dotedaj.
Svetujem ti, da se ne obremenjuješ in ne sekiraš preveč. Pa ko prideš domov si vzemi urico ali dve, da se posvetiš sebi in sprazniš možgančke … malo pospiš tudi popoldan … in boš videla, da ne bo tako hudo.
Lp, Bgv
Katja, pri meni je blo pa ravno obratno. Ko sem zvedela, da sem noseča, sem hotela delati čimdlje-če se bo le dalo in ne bom imela kakšnih težav. Mene je sicer ginekolog hotel takoj dati na bolniško, ker sodim v rizično skupino (neplodnost, splav…),ampak bi se mi zmešalo doma.
Po novem letu sem se prvič pri otrocih (delam v šoli pri 6 letnikih) nalezla neke čudne viroze in en teden bruhala. Iz preventive sem morala bit še en teden doma. Potem sem šla vsa vesela spet v šolo za samo en teden-spet sem pobrala ne vem kakšne vse viruse in doma ležala z gripo. Zdaj sem za silo pokonci in zdravniki so me sami postavili na realna tla, da tako ne gre več naprej. In sedaj sem na bolniški. Tako bo do porodniške. Mogoče je pri meni drugače-delam z otroci, prihajajo iz različnih okolij, hitro lahko kaj staknem…tako da zdravnik tud pomislil ni, da me ne bi dal na bolniško. Čeprav…jst bi še kr delala. Ampak zarad svoje pikice ne bom. Zdaj moram pazit nanjo. Se bom že s čim zamotila.
Kristina 24t
Tudi jaz sem želele ostati čim dalj v službi. Pa ne zaradi denarja, ampak iz razloga, ker sem vajena dela ter ne ležanja doma. Pa tudi zdravnik me ni dal v bolniško, neglede na umetno oploditev ter dvojčka, ki jih nosim. Nato so se začele težave, enostavno nisem mogle sedeti, moje delo je pa za računalnikom ter terensko delo. Ker sem na terenu nekoliko pretiravla sem začela krvaveti in bum, nikakor ne v službo. Morala sem ležati en mesec s tem, da sem šla na WC ter na kosilo.
Predlagam, če ne moreš delati pač povej ginekologinji za svoje težave.
Vedno sem mislila, da doma ne bom zdržala, ampak ob mojem tempu dela v službi menim, da je prav da sem doma.
Tudi doma čas hitro teče…
Pazi na svojo pikico
Lp, S (24t)
Jaz te popolnoma razumem. Ravno tako sem imela v službi celo katastrofo, cel kup pritiskov, katere sem seveda nesla tudi domov.
Ob vsaki stresni situaciji sem pomislila, saj samo še par mesecev in potem se ne vidmo minimalno za eno leto. In to me je vleklo naprej.
Sicer na mojo žalost samo do 10 t, ker potem sem spontano splavila. Iskala sem cel kup razlogov in k temu pripisala tudi mojo službo. Čeprav tega ne more nihče vedeti.
Sem si pa obljubila, da ob naslednji nosečnosti bom izločla vse stvari, ki me bodo obremenjevale (seveda če bo le možno).
V službo sem hodla na vso moč, kljub temu, da me je telo opozarjalo na to da naj ne pretiravam. Počutila sem se utrujeno, slabo mi je delalo, koncentracija mi je padla pod nulo… ampak kljub temu sem vztraja, ker nisem še povedala za nosečnost.
Če ti čutiš sama, da ne zmoreš, pobraj poklicat tvojega G. in se pokonsultiraj z njim. Mogoče boš mogla res počakat do konca februarja. Ko vidiš, da ne moreš več pomisli na to, da še malo pa boš šla na porodniško in boš vse tiste strese, probleme in živčne ljudi pustila v pisarni.
Želim ti vso srečo.
Pozdravljena,
predlagam ti, da se ne naprezaš preveč in ne hodiš za vsako ceno v službo. Pomembnejša si ti, tvoje počutje in otrok, ki raste v tebi. Tudi jaz sem imela podobne težave in ko sem zvedela za nasočnost me je G naročila čez 3 tedne. Ker pa se nisem dobro počutila sem prosila za predčasni pregled. G mi je dala bolniško do 12T nosečnosti (da se stanje stabilizira). O tem kako bo potem ne razmišljam, če se bom počutila dobro hodila v službo drugače pa bomo videli.
Po enem mesecu bolniške je komisija, tudi če si nad 30 let. Res pa je, da če si na bolniški več kot mesec dni človek težko taji, da ima virozo. PS: Tudi jaz sem septemberska.
lpL
Koliko si pa stara? Leta sicer niso pomembna, vendar nad 27 (sploh če si 1.) si absolutno lahko doma od 1. tedna nosečnosti, brez da boš kaj dosti prosila. sam reči, da se slabo počutiš, da imaš stresno službo in da se preveč sekiraš in jemlješ k srcu, pa bo. Komisija pa je gola formalnost, s katero ureja stvari tvoja G. ali splošni zdravnik-bolniško ti lahko da tudi splošni-vsaj nekaj tednov npr., da boš vidla, kako je biti doma.
Cini
vse je odvisno od zdravnika. Poznam punce, ki jih zdravnica kar sama vpraša – a bi šli na bolniško, se počutite slabo – in to kmalu v prvih mesecih… jaz npr. sem se 2 meseca borila z virozami in ker delam v šoli se nikakor nisem mogla pozdravit in ko sem to omenila zdravnici ni hotla nič o stalni bolniški slišat… potem sem pa omenila da sem grozno utrujena, da mi otrdeva trebuh, da me špika – no, potem je pa reagirala in rekla da bomo uredili… potem sem pa isti teden v bolnici zarad krvavitve pristala, sedaj pa mislim da ne bo problemov za stalno bolniško… meni se zdi, da za vsako ceno nam res ni treba bit v službi -:) ni vredno
Ker imam službo, kjer sem v stiku z sevanji in strupenimi stvarmi si nisem mogla privoščiti, da v službi ne bi vedeli – ko sva se z možem odločila za drugega otročka sem morala nadrejenim razložiti in jih prositi za prilagoditev dela. Šli so mi zelo na roko, kljub temu pa so včasih kaj spregledali in sem morala na sestankih zmeraj prositi kdo bo kaj naredil namesto mene…Nato me je šef sam prosil, naj čimprej grem na bolniško, ker če si v službi, moraš pač delati. Imela sem srečo, da je bil prvi mesec čez “praznični december”, ko ni bilo veliko dela. Ginekolog mi ni delal nikakršnih preoblemov.
Mislim, da bi bilo najboljše, da poslušaš sebe – če ti telo pravi, da je utrujeno, je verjetno treba počivati, sploh pri tvojih letih boš bolniško dobila takoj. Če bi gin. kompliciral, pa prosi spl. zdravnika! Sploh pa, zakaj si naročena tako kasno? Pokliči in si zrihtaj uro prej!
Pa srečno!
Veš kako je fajn, če si doma!!! Vse je na easy in dejstvo je, da je tvoj bušek najbolja važen, četudi si ti fit in se dobro počutiš (kaj pa viroze okoli tebe, ….), zato si zrihtaj bolniško. Sploh ne bi smelo biti težav, razen če imaš res kakšnega zoprnega G. Pa še potem obstaja en kup možnosti, da ostaneš doma….
LP
Cini
Za začetek se morda poskusi dogovoriti za kakšen dan ali par dni dopusta (če služba to dopušča). Se te nekaj loteva, si utrujena, razloga za bolniško sicer nimaš… Sama najbolje veš, če se to v tvoji službi da. V skrajnem primeru po službi poskusi izključiti vse obveznosti in počivaj ali naredi kaj za dušo – morda te malo spravi k sebi.
Bolniška je sicer najbolj odvisna od ginekologa – če ti je no bo dal ginekolog pa lahko poskisiš še pri os. zdravniku. Različni zdravniki kot si prebrala različno ravnajo.
A.
Bom se jaz dodala svoj piskercek. Ze en mesec sem na bolniski in se en mesec bom (vsaj) – sem prav danes dobila odlocbo komisije. AMpak kljub temu, da je zdravnica napisala, da grem lahko na krajse sprehode, na odlocbo tega niso nic napisali – le mirovanje in samo obisk zdravnika ali terapije je dovoljen!
Jaz pa sploh ne vem, kaj bi raje. Po eni strani je bit ze fajn doma, po drugi si pa potem veliko sam, razmisljas, se prekladas iz enega konca v drugega (vsaj na zacetku, ko je pocutje bolj tako tako). In jaz fuuul slabo spim. Po mojem zaradi vsega tega. Ja, sluzba pa spet predstavlja stres. Jaz sem v soli in vem, da bi mi bilo cisto prenaporno do konca leta ucit (rok imam sele avgusta). Razmisljam o stiriurnem delovniku, samo ne vem, ce bodo v soli za stvar. Jaz samo vem, da moram na zrak, da bi rada kam sla – na kak izlet itd. In se ne bala, da me bo kdo videl in rekel, glej, ona je pa na bolniski in hodi okoli.
Ah ja … po mojem se prevec sekiram.
Lunca, zanima me, kakšen je vzrok voje bolezni,d a so ti dovolili izhode. Jaz imam bolniško do 15. marca in mi piše mirovanje in to, da moram biti doma. Tudi mene je zelo strah okrog hoditi,čeprav sem že 3 mesece doma. Ko pa grem na krajši sprehod okrgo bloka vedno cvikam, da pride kakšna kontrola. Ja, eni imajo srečo, da jim tako piše na odločbi. Meni je ginekologinja rekla, da oni ne smejo napisati, da so dovoljeni sprehodi. Pač, odvisno od zdravnika.
Jaz sem na bolniški že dalj časa. Pravzaprav sem bila samo še mesec dni v službi od kar sem zvedela za to, da sem noseča. potem sem začela krvaveti. G. mi je rekla, da je možno, da je zaradi stresa in me dala za nekaj časa na bolniško. Svetujem ti, da ji poveš, da si pod stalnim stresom in da bi bila rada malo doma, da si umiriš živce. po mojem ne bo problema.