Pozdravljeni!
Sem novo pečena mamica in imam težave z mojim 10 dni starim sinkom. Že v porodnišnici, ker sem morala ostati malo dlje, so ugotovili, da rad zelo veliko je. Naenkrat naj bi pojedel 50-60g, moj jih poje okrog 100 in se vsak dan zredi za 80. Konstantno bi rad jedel. Komaj nehava z dojenjem, ki običajno traja 1h, že bi on spet jedel. Zdaj sem se odločila, da ga bolj pogosto kot na 2h ne bom dojila, kar pa je povzročilo da veliko joka, se ne more umiriti in stalno išče. Ne vem kaj naj storim, oz. če je to kar zdaj delam pravilno. Hvala za odgovor.

Draga mamica,
imate deset dni starega sinka, ki je zelo ješčen, dojil bi se kar naprej, na dan pridobiva po 80g. Dojenček se doji eno uro, kmalu zatem pa bi rad zopet znova jedel. Kadar želite med dojenji podaljšati čas vsaj na dve uri, dojenček joka.

Razumem vašo skrb. Imate dojenčka, ki bi bil rad pri prsih 24 ur na dan, pri teži pridobiva odlično, doji se zelo počasi in pogosto.

Najprej, kar bi vam rada povedala je to, da se vaš dojenček ne doji samo za hranjenje. Pogosto dojenje je zanj zelo pomembno, saj mu dojenje ne prestavlja samo akt hranjenja ampak tudi nadvse pomembno čustveno plat: v vašem naročju se počuti varnega in ljubljenega, povrne se nazaj v maternico (sliši utrip vašega srca in šum krvi po žila, sliši zvoke črevesja in vonja vaš vonj) kar mu v prvih dnevih in tednih zelo veliko pomeni. Tretji vidik dojenja pa je ta, da se dojenčki pri prsih tudi pogosto odžejajo.

Vsak dojenček je drugačen, zato ni smiselno postavljati urnikov in določati dolžine trajanja dojenja in med podoji. Zdrav, ob roku rojen otrok, se v prvih tednih normalno lahko doji vsako uro ali pa na 3-4 ure. Vzorec dojenja se pri posameznih otrocih lahko razlikuje tudi od dneva do dneva: kakšen dan več spi, drugi dan se kar naprej doji.

Veliko mamic je presenečenih, kako hitro in lahko je prebavljivo materino mleko (povprečno v 90 minutah). Bolje, kot da gledate na uro ali tehtate otročka je, da opazujete znake lakote vašega novorojenčka: sesalni refleks, žvečenje in/ali sesanje prstkov ali rokic, jokanje,…

Dojeni otroci sami regulirajo količino hrane, ki jo potrebujejo. Po priporočilih naj bi se novorojenček dojil najmanj 8 do 12 krat v 24 urah. Če se dojenček doji eno uro dolgo in 12x, je potem med podoji res lahko le eno-urni razmak.

Razumljivo je, da novopečeno mamico skrbi, kadar se dojenček doji pogosteje kot na 2 uri. V prvih mesecih imajo dojenčki majhne želodčke, pogosto se dojijo v t.i. grozdih: zelo pogosto se dojenček doji kar naprej npr. popoldan ali proti večeru, on drugem času dneva pa ima lahko med dojenji daljše razmake. Ta spremenljivost in pogostnost je normalna.

Dojenček se lahko doji dolgo in počasi ter je hitreje lačen tudi iz drugih vzrokov. Potrebovala bi tudi vaše odgovore, če želim bolj konkretno odgovoriti na vaša vprašanja… Ali je imel dojenček po porodu zlatenico? Ali med podoji spi in pri prsih le dudlja, ali efektivno molze dojko? Kako kaj polni pleničke: koliko je polulanih in pokakanih pleničk dnevno? Kakšne oblike, barve in vonja je dojenčkovo blato? Ali morda dojite z nastavkom? Ali imate ranjene, boleče bradavice?

Kadar se dojenček doji zelo dolgo in med podoji dremucka, je lahko zelo pomemben vzrok v pravilnosti pristavljanja. Prosim, preverite ali je dojenček pristavljen pravilno: otrokov trebuh nasproti vašemu, glavica v višino dojke, otrok naj bo čim bližje, dobesedno zarit v dojko, njegova rokica spodaj, če dojite sede. PRAVILEN POLOŽAJ NA PRSIH: Otrok MORA zagrabiti čimveč areole, bradavica mora biti globoko v ustecih, otrok naj bo zarit v dojko. Nosek bo odmaknil sam, če ne bo mogel dihati. Otrok mora dojko MOLZTI, ne le sesati bradavice. Preden ponudimo dojko dojenčku, jo stisnemo in potegnemo naprej, da bradavica izštrli.

Ko dojenčki rastejo, rastejo tudi njihovi želodčki in čas med podoji se naravno podaljšuje. Kljub vsemu matere opažamo, da imajo dojenčki lahko tudi obdobja hitre, skokovite rasti: nekaj dni se odjijo pogosteje kot ponavadi in delujejo izredno lačno. Potem pa se ponudba prilagodi povpraševanju in se maratonsko dojenje umiri.

Več:
kako se tvori materino mleko:
zbujanje dojenčka zaspančka:

Še v pomoč:
ko dojenček joka:
kolike:

Hvala za izčrpen odgovor. Rada pa bi vam odgovorila na vaša vprašanja, da boste lažje odgovorili na moja vprašanja. Dojenček po porodu ni imel zlatenice.
Med podoji, na začetku efektivno molze dojko, potem pa začne spati in dudljati. Kadar spi ali dudlja ga skušam prebuditi na razne načine. Pokakan je približno 3x na dan, polulan pa skoraj vsakič, ko ga previjam. Njegovega blata ne bi znala opisati, je pa bolj rumenkaste barve. Dojim brez nastavka, moje bradavice so malo ranjene, vendar se mi zdi, da so manj boleče kot par dni nazaj.

Skrbi me predvsem to, ker mi drugi govorijo, da če ga bom dojila tako pogosto, ne bo nikoli našel pravega ritma in da ga bom razvadila.

Hvala! Lep pozdrav, Barbara

Jaz sem tako kot opisuješ ti, dojila hčerkico dva meseca. Komaj kdaj je zaspala za celi 2 uri skupaj in takrat sem šla v borbo po stanovanju. Bilo je težko, sploh zaradi prve hčerke, ki ji je manjkalo tistih nekaj uric dnevno, ko sva bili včasih samo druga drugi v veselje.
Sčasoma je bilo čedalje lažje in dojenje čedalje manj pogosto.

Hčerkica je imela tudi kolike in še vedno ima težave s polivanjem. Dojim jo še vedno “na zahtevo”, vendar se od 2. meseca dalje že rada zamoti tudi sama s kako igračko.

Mnoge mamice so ta problem rešile z dudo. Meni ni uspelo. Otroček pač rabi sesanje. Naša mala miška je zdaj stara 5 mesecev in vidim, da sem ravnala prav, ko sem se ji prilagodila. Je izjemno dobrovoljna, včasih ji rečem samo “živjo”, pa se že na ves glas smeje in vriska.

Srečno.

Draga Barbara,
hvala za dodatne informacije. Zelo dober znak je, da ima vaš dojenček pogosto polulane in pokakane pleničke, tudi barva blata je znak,d a je vse v redu. Očitno je, da dojenček dobiva dovolj mleka 🙂

Ranjenost bradavic lahko kaže na to, da dojenček pri prsih ni pravilno pristavljen in zato pri prsih lahko tudi spi. Veliko mamic v podobni situaciji je ugotovilo, da se je s pažnjo pri pristavljanju in položaju dojenčka, stanje v dnevu ali dveh močno izboljšalo.

Glede nasvetov in mnenj vaše okolice pa takole: verjamem, da so nasveti dobronamerni a žal vam konkretno nič ne pomagajo. Vaše sorodnice ali prijateljice niso ob VAŠEM otroku 24 ur na dan in ga zagotovo ne poznajo tako kot vi. Le vi ste specialistka za vašega otroka.

Bistveno je, da se zavedamo, da majhen dojenček ne more biti razvajen. Otrokov jok je otrokova potreba. Če je otrokova potreba tudi želja po naši bližini in varnosti – jo vsekakor moramo zadovoljiti.

Trdim, suvereno in zagotovo, da dojenček ni razvajen. To je moje mnenje in tudi moje osebne izkušnje. In verjemite, da moji trije otroci nikakor niso bili “pridni” (uf, mi gre na živce ta beseda), niso spali, imeli smo težave z dojenjem, itd…

Žal ima naša klasična, kako naj rečem “avstroogrska” vzgoja še močno zasajene korenine v naši kulturi in družbi. Ko smo prvič starši, nas vsi obdarijo z raznimi nasveti, ki v nas zasejejo semena dvoma, ali sploh delamo prav. In ker se nam dojenček rodi brez navodil za uporabo, nato vam mama reče tako, tašča drugače, Karmen Mlinar pa nekaj tretjega je popolnoma normalno, da ste v dilemi.

Če opazujemo druge kulture, pa da mi ne bo kdo spet očital “afriške revčke”, bom izpostavila “višje razvito kulturo”, kot so npr. Japonci. Pri njih je popolnoma normalno, da so otroci v naročju, da se dojijo, da spijo v družinskih posteljah, in mnogo drugega. Pri nas pa ne. Pri nas pa se otroke poriva stran od staršev, v trgovinah je naprodaj ogromno (nepotrebnih) čudovitih, pisanih, živobarvnih, dojencljastih predmetov, ki to prezgodnjo ločitev celo spodbujajo (hojice, stajice, otroški gugalniki, dude, …).

Prav tako ob treh zjutraj ponoči ni zraven vaše tašče ali sosede, ki vam je popoldan vehementno rekla, da morajo dojenčki ponoči spati in da ga pustite jokati, se bo že navadil. Starši smo narejeni tako, da otroški jok v nas vzburka čustva, hormone, in potrebo po tem, da mu ugodimo, da jok preneha. Ker le tako je človeštvo lahko tudi preživelo. Ker otrokov jok je otrokova potreba. Noben dojenček ne joče zato, ker je razvajen ali zato da joka nalašč. Otrok joče zato, ker nekaj potrebuje. In če potrebuje ljubezen in bližino je tako tudi prav.

Ob podobni debati o razvajenosti otrok je neka mamica natem forumu zelo lepo napisala: “Dejstvo je, da nekateri otroci bolj rabijo našo telesno bližino. V tem so mogoče bolj zahtevni od drugih. Toda, ko enkrat to prepoznamo, si lahko življenje bistveno olajšamo in si utremo pot k zadovoljnemu dojenčku.”

Spet se obračam na vas z vprašanjem. Saj verjetno ni nič narobe,ampak bom vseeno vprašala. Moj fantek je zdaj star 4 tedne in sem opazila,da se je dojenje nekoliko spremenilo. Otrok se doji manj časa, medtem ko sva se prej dojila tudi do 1h. Pokaka se 2x na dan, medtem ko se je prej 3 ali večkrat. Blato je še vedno rumeno. Ali dovolj je? Ker ga patronažna ne hodi več tehtat,ne vem kako napreduje v teži.
Poleg tega, se je začel med dojenjem zvijati. Velikokrat med dojenjem slišim kako se mu pretaka v želodčku in velikokrat ima med dojenjem vetrove, zato se napenja in odstavlja in seveda joka. Ali je za to kriv le zrak, ali morda jaz kaj jem ali pijem, kar mu ne ustreza? Verjetno prej pijem, ker se držim diete za doječe mamice. Če mi morda lahko kaj svetujete. Že vnaprej hvala za vaš odgovor.
Barbara

tudi moj prvi sin je bil takšen, tako da sem imela zelo boleče bradavice. prijateljica mi je svetovala, naj dojim 10 do max 15 min na eni dojki in nato 10-15 še na drugi. poskusila sem in ni mu bilo preveč všeč, da ni mogel kar naprej cucati, ampak se je precej hitro navadil/dojel in potem nama je dojenje lepo steklo (prej se mi je zdelo, da je ves čas priklopljen)

lp