Spoštovani dr. Pušenjak

Čez en mesec imam rok. Za sabo imam dva lepa poroda in enega malo manj (sprožen in zelo hiter). Imela sem tudi nekaj neželenih splavov. Mislim, da sem dokaj razmisljujoča oseba, tudi delam v znanosti, kljub temu pa se mi psiha ne zdi nepomembna. Na podlagi opazovanja okolice sem si ustvarila mnenje, da ni vseeno, kako ženske rodimo.

Pri vseh mojih porodih sem imela občutek, da lahko so-odločam in da osebje posluša mojega moža, s katerim sva se vnaprej zmenila, kaj želim in želiva. Rodila sem brez protibolečinskih sredstev. Z odprtimi rokami sprejemam K vitamin, injekcijo za poroditi posteljico in podobno. Nesporno je rojevanje v porodnišnici izjemno izboljšalo izid porodov tako za mame kot za otroke.

Napisanemu navkljub me je strah, da bom v porodnišnici ostala sama, da bodo z mano ravnali grdo in da se zaradi porodne bolečine ne bom sposobna postavit zase. Skrbi me, da me bo porod prizadel in ne napolnil z energijo, da bom lahko skrbela za dojenčka (in ostale otroke). Mož bo zraven lahko namreč le pri iztisu (če sploh). To se mi zdi po domače rečeno brezveze.

Čeprav me moti, da bi se morala postavit po robu celemu sistemu in me tudi skrbijo možni zapleti, razmišljam o načrtovanem porodu doma. To bi mi omogočilo mirno rojevanje med ljudmi, ki jih imam rada in oni mene. Verjetnost za zaplete je res majhna. Žalosti me, da je pri nas to še vedno tak tabu. Skrbi me tudi, kako bi me obravnavali v primeru urgentne premestitve v bolnico.

Ali imate zame kakšen nasvet?

Pozdravljena!

Glede na vaše želje in skrbi bi vam svetovala, da kontaktirate katero od samostojnih babic, ki že vrsti let delujejo tudi v Sloveniji. Samostojne babice so: Jasna Gumze, Nina Radin ali Teja Škodič Zakšek (Zavod Pinard).

Vse dobro.