Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Ginekologija Nosečnost in obporodno obdobje Nočno dojenje in zavračanje dojenčka

Nočno dojenje in zavračanje dojenčka

Pozdravljeni. Sem že povsem obupana, izčrpana in ne vem več kaj storiti sama s seboj.

Deklica ima dobrih 5 mesecev, mislim, da ji rastejo zobje in se želi ponoči v nedogled dojiti. Največji problem je, da me dojenje izredno, izredno boli in se mi psihično že “trga” od muke. Vse bi naredila, da lahko malo zaspala.

Poskušam končati, pa je vsakič histeričen jok in nič ne pomaga razen dojka, a ko ima dojko v ustih se počutim ob vsakem njenem potegu, kot da dojim britvice. Ne vem kaj počne, drgne, vleče, spušča, vse živo .. Vsaka minuta mi je kot večnost in vmes dobesedno fizično ne zdržim več in ji izpulim dojko iz ust. Po 5x ali pa 10x. Vsakič jok, jaz pa vedno bolj slabe volje, živčna, objokana, nek sveti bes me zagrabi … in seveda potem še z neznosnimi občutki krivde ker tako čutim… kot bi bila v začaranem krogu.

Danes denimo se je zbudila ob 2h zjutraj, ura pa je zdaj že 5, tako dolgo je trajalo. Vmes sem se 2x razjokala od obupa in bolečin, hči na trenutke zaradi tega prav zasovražim, me prime, da bi jo nevemkaj, sploh ne morem napisati 🙁 Ko se mi ulijejo solze obupa, ona pa otrpne in me gleda, mi je grozljivo, ampak ne morem iz tega filma.

Pomagam si z lanolinom, z nastavki, vse živo, pa ni nič boljše. Vsak večer mi je muka ko pade noč, ker vem kaj me spet čaka. Očka bi pomagal, pa ne more (ker nima dojk pač), pa še pred njim me je sram kako se obnašam … ker to sploh nisem jaz.

Najraje bi ji dala flašo, a takoj za to mislijo spet nastopi gromozanski občutek krivde, da ne zmorem poskrbeti za lastnega otroka, da jo bom prikrajšala za stik z materjo in da ob njej v takih situacijah ne zdržim.

Grozljiv začaran krog, povsem sem zmedena in na skrajnem robu psihične in fizične izčrpnosti. Tako zavidam mamicam, ki imajo te neke “čudovite vezi” med dojenjem, “priklopljeni” spijo, itd, meni pa je tako breme.

Čez dan situacija ni taka, podoji niso ne tako boleči in ne tako dolgi. Igramo se, se crkljamo in se imamo prav super, je blazno prijeten otrok. Ampak noč … 🙁

Hvala za kakršen koli nasvet.
Ostanite zdravi.

Pozdravljena!

Dojenje je lahko izjemno naporno. In zelo pogumna ste, da ste z nami delila svoje občutke. Velikokrat ženske čutijo podobno vendar svoje doživljanje skrivajo. In zato imajo potem tudi občutek, kot da so same v tem.

Normalno je, da se kdaj prebudijo takšni občutki. In glede na trenutno situacijo, ko je okoli nas ogromno stresa in omejitev, verjamem da je še posebej težko. Otroci čutijo ves ta dodaten stres in so lahko tudi zaradi tega noči bolj naporne. Tako da pomislite koliko vas trenutna situacija bremeni in če je mogoče tudi to dodatno breme k vsemu, kar ste zgoraj napisala. Sicer pa, če otroka muči izraščanje zob lahko v lekarni dobite marsikatero mazilo za dlesni. Pomaga tudi hlajenje s pomočjo grizal.

Napisala ste tudi, da je dojenje boleče. So se te težave pojavile zdaj ali trajajo že dlje časa? Glede na to, da uporabljate tudi lanolin predvidevam, da imate tudi poškodovane bradavice. Se otrok lepo pristavi ali so se poškodbe pojavile zgolj zaradi “drgnjenja” dlesni in grizenja?

Je pa tudi možno, da ima otrok poskok v rasti in da ima zato ponoči še toliko večji izziv. Najbolje bi bilo, da se posvetujete tudi pri kakšni svetovalki za dojenje. Če želite, lahko pišete tudi meni, namreč trenutno nudim brezplačno svetovanje preko telefona oziroma Skypa.

Vse dobro vam želim.

Klavdija Slapar, diplomirana babica ter štud. zakonske in družinske terapije Inštitut Ataleya, zavod za izobraževanje in svetovanje www.ataleya-svetovanje.com GSM: 041-429-425

Pozdravljeni znova. Hvala za prijazen odgovor.

Deklica se že od samega začetka ne doji optimalno, noče in noče v celoti odpreti ust. Zato je dojenje že ves čas boleče, ampak tako boleče kot je pa te dni, je pa nevzdržno. Meša se mi, dobesedno. Kot bi mi nekdo vrtal skozi bradavico v možgan ure in ure. Danes se je zbujala na dve uri in pri tem zadnjem podoju nisem več zmogla, sem jo kar nekako nazijala in sem šla stran, seveda sem se razjokala 🙁 saj bi se v resnici rada samo stisnila k njej in jo crkljala.

Mislim, da mi je celo začelo zmanjkovati mleka od vsega tega cirkusa.

Ne morem, ne znam jo pripraviti do tega, da bi bolj odprla usta, da bi zajela še kolobar. In to na podoj poskušava po 20x. Ne gre. Vsakič spet nekako pride do tega, da drži samo okoli bradavice. In to neznansko boli, sploh zdaj, ko je začela še stiskati z dlesnimi. Zato sva se vedno dojili z nastavki, a v resnici nič kaj ne pomagajo. Enako je, ali dojim z njimi ali brez.

Po 5 mesicih in še zdaj dodatnem poslabšanju sem enostavno na koncu. Nimam več ne potrpljenja, ne moči. Trpiva obe. In očka, ki neumorno išče rešitve.

Črpanje mi ne gre, nič ne priteče, Da bi si izčrpala in ji dala svoje mleko po flaški. AM se mi upira do onemoglosti in totalna žalost in prav močna anksioznost me prežameta ob misli, da bi se nehali dojiti, ampak zdaj se bojim, da imam že premalo mleka in da se ne nasiti. Čutim, da prsi niso več napete in tudi ko stisnem, komaj kakšna kaplja priteče. Tudi ne slišim je kaj pogosto, da bi prav aktivno požirala. Čez dan sicer začenjava po nekaj žličk buče in jo z veseljem poje.

Poskusila sem źe vse, nastavke, lanolin, daktarin, če bi bile glivice krive, vstavljanje prsta, da bi ji popravila pristavljanje, … čez dan ji dajem grizala, hladen kos korenja, tudi calgel … nič ne pomaga, vedno isto končava. Vedno v bolečinah in vedno, ko bi bila ona neskončno na dojki, jaz pa umiram in norim od bolečin. Včeraj je bilo hudo že tudi čez dan. Zdaj me boli že vsaka tkanina, blazinica, vata.

Velikokrat se tudi krega na dojki, brca, me vleče za majico, praska (nasploh je precej groba za tako malo dete), prav zavpije name medtem, ko čakam trenutek, da bi dovolj odprla usta, hlasta za dojko, pa jo spušča, vleče, celo nekako žveči … mislim, prava agonija, res. Določeni njeni gibi med sesanjem mi zbujajo tudi nekakakšen gnus, saj me spominjajo na seksualne trenutke s partnerjem in mi je grozno, da to doživljam med dojenjem. ne razumem narave, kako je to zastavila …

V življenju se še nisem počutila bolj nesposobne, pa mi je bog priča, da se trudim z vsem kar premorem – do zadnje celice svojega telesa 🙁

Seveda vam lahko z veseljem še kam pišem ali kam pokličem, ampak ne vem kako mi lahko kdo pomaga po telefonu, ker je verjetno res morda rešitev samo še da me nekdo gleda kaj zaboga delam narobe pri pristavljanju.

Neznansko rada bi dojila naprej, tudi če bi bila samo za čas izraščanja zobkov na AM, ampak za vsak podoj ne vem več kako ga bom zdržala.

Hvala, ker se trudite in mi pomagate iskati rešitev ❤️

nova
Uredništvo priporoča

Še to:
prejšnji teden sem dobila tudi mastitis (bolečina, rdečina, oteklina, vročina), zato sem dobila antibiotik, ki ga moram še nekaj dni jemati. Zatrdline so se delale že prej kdaj, ampak zdaj prvič ni “šla naprej” sama od sebe, ampak se je zakompliciralo. Verjetno imam že precej sesut imunski sistem. Zdaj jemljem vse živo: antibiotik, probiotik, elemama in lactil.

Pozdravljena,

glede na napisano mislim, da bi bilo smiselno otroka peljati na kraniosakralno ali pa MNRI terapijo. Gre za nežne manualne terapije, kjer se dejansko sprošča tkivo. Zelo dobro bi bilo preveriti tudi, če ima otrok priraščen jeziček ali ustnico. Mogoče gre zgolj za fizično oviro pri otroku in le ta tako močno vpliva na njegovo vedenje.

Kar se tiče vaših občutkov ob vsem tem. Verjamem, da je izjemno naporno in da niti ni prijetno več, da vas moti… Lahko, da se motim in niti ni potrebno odgovoriti na to, če ne želite, ampak če ste v preteklosti doživela kakšno travmatično izkušnjo, se lahko občutki, ki jih opisujete, še toliko bolj intenzivno pojavljajo, ponavljajo. Sama se ogromno ukvarjam z mamicami, ki imajo izkušnjo spolne zlorabe in vam prilagam en članek iz diplomske naloge, ki se na hitro dotika te teme – če slučajno za vas seveda to pride v upoštev.
V kolikor imate takšno izkušnjo vam zelo priporočam, da poiščete tudi psihoterapevtsko pomoč. Trenutno se terapije izvajajo preko Skypa, veliko terapevtov nudi tudi brezplačne terapije ali svetovanja (npr. Alenka Lanz, Saša Golob, in tudi druge).

Povezava do članka: https://ataleya-svetovanje.com/2019/07/01/889/

Upam, da bo današnja noč mirnejša.

Vse dobro,

Klavdija Slapar, diplomirana babica ter štud. zakonske in družinske terapije Inštitut Ataleya, zavod za izobraževanje in svetovanje www.ataleya-svetovanje.com GSM: 041-429-425

Nisem nek ekspert na področju dojenja, imam pa 2 otroka, vsak se je hranil drugače.
Pri prvem dojenje ni steklo, pri 3.tednih smo preklopili na flašo in posebno mleko, saj je polival v loku. Drugi dojen, brez problema, brez bolečin, res sanjsko.

Ne razumem pa, zakaj vam je to dojenje tako pomembno, da ste pripravljeni reskirat svoje psihično zdravje in konec koncev počutje otroka, saj se vse prenaša nanj.
Tudi jaz sem prvo pomislila na priraščen jeziček in mi je čudno, da vam tega ni omenil že pediater…razen, če mu niste povedali….Dojenje v glavnem ne sme bolet, ker če boli, otrok ne sesa pravilno.
To glede nočnega sesanja ne bom pametna, ker sem pri obeh imela po 1.letu zbujanje zaradi žeje. Kao.

Moj nasvet…dojenje je super, ampak ne za vsako ceno. Ne za ceno vašega zdravja. Zakaj bi imeli slabo vest, če dojko zamenjate za flaško. Otrok bo sit. A ni to najbolj pomembno? Se bojite okolice, da vam je dojenje tako pomembno? Mamica. Nobena od nas ni perfektna, najboljša v vsem. Je pa potrebno včasih vklopit zdravo pamet in zaradi sebe spremenit stvari, ki nas delajo nesrečne. Dajte otroku flaško…boste takoj videli ali gre samo za črtanje ali resnično lakoto. Dajte otroku dudo. Zaradi tega vam pri 14.h ne bo rekel, da ste bili slaba mati. Že čez 2 meseca ne bo vedel, da si ponoči doživljala stiske zaradi njega. Boš pa ti bolj zadovoljna, otrok pa tudi,ker ne bo imel nervozen mamice.
Vse smo se kdaj počutile krivo in se in se bomo. Tako je, ko imamo nekoga tako rade, da prav boli.

New Report

Close