Nosecnost v zelo rosnih letih
Kaksno menje imate o nosecnicah ki so nosece pri 18,19,20,21 letih?
Namrec sama sem stara 19 let (enkrat ze zanosila-ss v 10 tednu) ko sem za nosecnost povedala svoji osebni zdravnici (morala sem dobit neko kremo in sem vprasala ce je primerna za nosecnice) me je le ta zacela “napadat” da sem premlada, da moje telo niti malo ni pripravljeno na nosecnost, da sem premlada da bi sprejela tako veliko odlocitev. Meni se pa to ne zdi nic takega ce imas vse v zivljenju pri teh letih ze pripravljeno za otroka. S partnerjem sva skupaj 6 let (on je nekoliko starejsi od mene) ima redno sluzbo, jaz se nimam redne (delam priloznostno, ko kdo rabi, ker me nihce ne zeli zaposliti), 2 leti ze ziviva v stanovanju ki sva si ga renovirala in uredila sama. Kar se zuranja tice, je on vse to ze dal cez, recimo da tudi jaz, sicer mi pa ze od nekdaj ni ok hoditi po zurkah (raje grem sem ter tja na kaksno pijaco za kaksno uro). Moram rect da sem se zelo zgodaj tudi hormonsko razvila in zacela bolj odraslo razmisljat oz. Zivet zivljenje in sem zaradi tega zelo izstopala iz druzbe svojih vrstnikov (za to je kriva tudi ena lekcija v zivljenju). O otroku se pogovarjava ze kaksni dve leti ampak je skoraj toliko casa trajalo da sem prvic zanosila. Med N pa me je mnenje zdravnice kar malce sokiral. Zato me zanima kaksen pogled ima na to druzba, ljudje okoli taksnih nosecnic. Hvala za odgovore
19 si stara in si sama renovirala stanovanje? Pa brez službe si? S čim pa si ga renovirala? Če nima fant ravno neke bajne plače, je tale zgodbica meni malce bla bla bla. Kakšno šolo pa imaš? Se boš še šolala?
Lepo, da razmišljaš zrelo in da si za razliko od premnogih otročjih vrstnikov nekaj ustvarjaš, ampak veš, tudi jaz sem bila pri tvojih letih že “zrela”, pa službo sem imela, fanta, ter že resno razmišljala o družini. Pa danes pri 30 + in ko je tisti fant že zdavnaj bivši, vidim, kako takrat v resnici pojma nisem imela, kaj je življenje, kako težko je lahko in kako hitro se lahko vse sesuje. Danes imam dva otroka in se mi dokler nisem postala mama, ni niti sanjalo, kako naporno je materinstvo, pa čeprav je lepo. Pa sem bila pri tvojih letih prepričana, da se tega zavedam. Življenje je dosti težje, kot si ti pri tvojih rosnih 19ih predstavljaš. Verjemi. To, da ti ni do žuranja, še ni pokazatelj zrelosti. Tudi ena življenjska lekcija te še ne naredi odrasle. Morda bolj zrelo, a kljub temu ti manjka izkušenj.
Kaj si mislim o tako mladih nosečnicah? Hmmmm…… Težko rečem. Večina, ki jih poznam, so naprtile otroke starim staršem. Ene so pogruntale, da je pa to težje, kot izgleda, druge so ugotovile, da je dražje, kot so pričakovale, tretje pa to, da brez izobrazbe lahko služijo samo mizerijo, s katero se bodo komaj prebijale, zato so se vrnile v šolo. Vse od njih bi v glavnem brez starih staršev in njihove pomoči zmrznile kljub temu, da ima fant (oče) nek dohodek. Ko sta v dveh, je eno. Otrok je pa nekaj drugega. Upam, da veš, kaj otrok pomeni, da je to za vse življenje, predvaem pa da to stane, pa tudi če ti vsi solijo pamet, da otrok ne potrebuje dosti. Ja pa potrebuje. Že plenice so drage. Nekaj vsaj najnujnejše opreme moraš nabaviti. Oblekice stalno nove, ker jih hitro preraste. Sedežek za v avto, če slučajno ne boš mogla ali hotela dojiti, mleko je svinjsko drago. Skratka, samo najnujnejših stvari se nabere za kar velike denarce vsak mesec. Bo vse financiral fant? Dobro premisli. Biti zrelejši od vrstnikov, ter si resnično želeti otroka, ni isto, kot biti sposoben skrbeti zanj. Odločitev je seveda samo tvoja oz. vajina.
Renovirala sva ga skupaj,ogromno naredila sama in pa seveda nisva vse naenkrat renovirala (prenova je trajala 2 leti), veliko sva varcevala, preko studenta sem delala prakticno 4 leta srednje sole, vsak dan po soli, zato mi je uspelo tudi nekaj zasluzit. Zase res ne rabim veliko (raznih oblacil, cevljev, kavic,nohtov,frizerjev) ta denar sem raje porabila za kaj bolj pomembnega (izpit za avto, avto) nekaj pa ga je ostalo tudi za stanovanje. Sedaj delam pri enem privatniku (na crno -brez pogodbe) in zasluzim ravno toliko kot ce bi delala nekje s pogodbo (seveda bi bilo bolje ce bi me zaposlil, ampak trenutno se nima toliko dela, oz. Sklenjenih poslov)
Stikov s svojimi starsi prakticno nimam, moj pa ima zivega samo se oceta, ki pa ima veliko dela z obdelovanjem kmetije tako, da mi nebi niti na misel prislo da bi otroke “naprtila” starim starsem.
Zavedam se kaksna odgovornost je otrok, nikakor pa ga ne gledam kot strosek! Tudi sama v otrostvu nisem imela veliko pa sem bila ravno tako srecna (razen par druzinskih tezav, ki so zaznamovale moje zivljenje), srecna v tem smislu da sem bila lahko ogromno zunaj, se druzila s prijatelji, ponosila oblacila sestricen (to se mi ne zdi nic takega, in prav tako bom za otroka kupila/dobila rabljena oblacila).
Sicer pa me zanima bolj na splosno kako je telo zenske pri 18, 19, 20, 21 letih pripravljen na nosecnost in rojstvo, kajti zdravnica mi je zabicala kot da je zenska pri teh letih nesposobna rodit in da bo z njo nekaj hudo narobe po porodu. Cudi me saj so vcasih rojevale se prej, pa so se v bistvu punce zacele kasneje razvijati kot se recimo danes.
No ta tvoja zdravnica pa mora bit res biser, ce ima tako mnenje in ti ga vsiljuje. Tvoja odločitev je, kdaj zelis postati mama, in pod nobenim pogojem profesionalni zdravnik ne bo sel takih govorit osebi, ki si zeli zanosit, pa ceprav je to v danasnjem casu tako “zgodaj”. Prav imas, pred tem so dekleta rojevala mnogo prej, v nekaterih kulturah se danes (samo poglej rome, ki imajo ze pri 12/13. letih otroke). Telo je sposobno zanosit od takrat, ko ženska ali dekle dobi menstruacijo. In takrat je telo sposobno tudi roditi. Kaksne tezave se dogajajo po porodu je popolnoma druga stvar, ki lahko prizadene tako mlado mamico, kot tudi starejso. Nobenih izjem ni tako pri poporodni depresiji, kot tudi ne pri splosnih tezavah, na primer prilagajanju na novo zivljenje, tu ni starostnih omejitev.
Lahko ti zaupam mojo zgodbo. Zelela sem si otrok, zelo zgodaj ze. Partner je zaposlen, uredila sva stanovanje, jaz se se solam, sem tik pred diplomo. Imam ze 2 otroka. Zanosila sem prvic pri 19 letih in povem ti, da ne bi nicesar spremenila. Ja, vcasih sva pac morala res zelo zategniti pas pri najinih zeljah, saj si zelis otroku zagotoviti vse nujno in se vec. Pa smo ga. Pa smo zgurali. In z diplomo se nadejam boljse sluzbe, boljse place. In ce mi uspe, kako nam bo sele takrat lustno, ko bo ena placa vec! Ce si brez sluzbe bos prejemala socialne dodatke, ki zadoscajo ob eni redni placi za dostojno zivljenje. Morda se bosta pa morala nauciti bolj preudarno trošiti denar. In moje telo je bilo sposobno roditi in dojiti v obeh primerih. In nihce mi nikoli ni rekel da sem premlada in ne bom zmogla. Nasprotno, moja ginekologinja me je pri 19,ko sem imela tezave z zanositvijo sprejela kot vsako drugo (starejso) zensko, mi prisluhnila in pomagala.
Ce te zanima se kaj vec, sem ti na voljo. Meni grejo grozno na zivce komentarji v smislu: smrklja, otroka bi mela, starim bi jih dala, pol bo pa zurala. Lahko sodijo na podlagi sebe, mene, ki me ne poznajo, tako sigurno nimajo pravice ocenjevati. Jaz zivim za svojo družino in mi cisto nic ne manjka, starim staršem pa svojih otrok prav tako ne zelim naprtit, ker so otroci moja odgovornost in pika.
Hvala ti za tole!!! Sem vesela da se je oglasila ena, ki ima dejansko izkusnje s tem in je dala vse to cez. Za denar me ne skrbi tako mocno. Ne da ga imava prevec, ampak znava minimalisticno zivet, in denar vlagava le v najnujnejse stvari. Jaz sem imela v 1. Nosecnosti veliko podpore od svoje G (sem imela tut tezave z zanositvijo in me je takoj vse pregledala, ce je kje kaksna pregrada, ce imam zdrave jajcnike), tudi osebje na urgenci in v porodnisnici je bilo preseneceno, da si pri teh letih tako mocno zelim otrocka (ponavadi pri teh letih pridejo na splav) in so vedno vse naredili zame, naredili dodatne preglede. Ko pa se je ta zgodbica nazalost zakljucila sem bila pa tudi delezna ogromno podpore s strani babice v porodnisnici in prav tako G v porodnisnici. Za nosecnost sem povedala svoji mami in kot sem pricakovala me niti malo ni podprla (ces da sem premlada,a ona je mene rodila pri 21), zato ji tudi nisem povedala da sem imela splav. Bo ze izvedela, ce jo sploh zanima in prav tako moja osebna zdravnica, ki mi je rekla da sem dobila se eno priloznost da razmislim ali si res zelim postati mama. Nesramno. Zato me res veseli da si se javila, ker me taksne zgodbe se bolj spodbudijo k temu.
Se dobro da obstajajo tudi taki zdravstveni delavci, ki znajo prisluhnit in ne obtozevat, temveč pomagat. Res lepo, da so ti dali toliko podpore, ko si jo zares potrebovala.
Tudi sama doma nisem imela razumevanja, ces, da se nimam niti sole, ne sluzbe, stanovanje pa sva se urejala.. Oce se z mano ni dolgo casa pogovarjal. Ko pa je prišla prva vnukica, pa so se vai zaljubilo v njo, od prvega dneva so jo razvajali in oba otroka imajo sedaj najrajši na svetu. Mislim da je staršem tezko sprejet dejstvo, da njihovi otroci odraščajo, da gredo v starsevske vode, ko pa jih sami se vedno vidijo kot svoje male otroke. Ampak dejstvo je, da si dovolj stara in zrela, da sama sprejemaš zivljenjske odločitve. Vazna je podpora partnerja, ki ti bo v vseh trenutkih ob strani, da bo vedel in znal odreagirati in pomagati po svojih najboljsih močeh.
Zato naredi kot si zelis, kot ves da zmores in se ne oziraj na mnenje okolice. Tam se vedno najde nekdo, ki mu nekaj ne ustreza in nikoli ne bos mogla zadovoljiti vseh. Najvazneje je, da zadovoljis sebe, da si srecna in zivis svoje zivljenje.
Pozdravljena!
Tudi mene je moja zdravnica spodbijala, da sem nezrela neizkušena in nezmožna, ker sem pač premlada. Prvič sem zanosila pri 20 letih za vse je bil seveda šok. Donosila sem rodila zdravega otroka zdaj pa pričakujem že drugega pa sem stara 23 let. Včasih je starš biti težko, ne glede na to koliko si star. Veliko je odrekanja, veliko je preizkušenj. Sama šele dokončujem študij. Moja osebna zdravnica pa me vsakič ko pridem na pregled pomiluje češ, da sem premlada. Čar tega ko si mlad starš je, da imaš veliko energije, da se neobremenjuješ toliko, da uživaš in lažje v sebi prebudiš notranjega otroka. Tudi sama kot sem že omenila še študiram, pa imam še več motivacije, da bom nekaj dokončala. Velikokrat gre tesno z denarjem, ampak veliko stvari za dojenčka se, da danes dobiti res poceni, ali celo podarjeno. Pomembno je le, da se imata s partnerjem rada, da ti stoji ob strani in te spoštuje. Tako se res nimaš kaj bati in ne poslušati ljudi s predsodki. Samo pogumno naprej in srečno ti želim!
Veš. To da si premlada, bo napisala samo kaka zafrustirana 40.letnica,ki je ravnokar postala mama in misli, da je pojedla pamet sveta, ker ima 20.let več izkušenj, kot ti. Ne verjami jim.
Sama sem imela prvega pri 27,drugega 3 leta kasneje, sedaj sem stara 45 in ni lepšega.
20 so super leta in če malo pogledaš vnaprej, boš v lepih 40.letih uživala z polnoletnim otrokom, medtem, ko bodo druge komaj menjavale plenice. Ti boš pri 60.h imela že vnuke, one pa bodo sedele za mizo na maturantskem plesu.
Hvala punce za lepe in spodbudne besede. Veliko mi pomenijo take besede in upam da nama kaj kmalu spet uspe zanosit. Priznam da sem kar malo izgubila zeljo po tem ravno zaradi takih opazk in kritik, ampak vidim da to ni vredno. Raje uzivam z otrokom pa tudi ce sem oznacena za “trapo ki se je pustila nategnit”, ja nazalost sem dobila tudi to spodbudno besedo.
Ne oziraj se na druge. Pravzaprav za okolico nikoli ne boš dovolj stara ali pa boš prestara.
Lahko 40.letnica reče, da ji je dosti lažje imet v teh letih otroka, kot pa ne vem, 10.let prej. Pozabi pa povedat, da se zbuja kot cota, da ga uturi tastarejšemu, kak ima 5minut časa, da ima doma čistilko in da je otrok pol dneva v vrtcu, preostanek dneva pa ga pazi kaka študentka.
Veš. Moj je mlajši od mene. Je oče postal pri 22. Ga je skoraj kap, pa tudi njegova mati je imela pribliske, češ, kaj bojo drugi rekli. Ja le kaj? Brezveze.
Upam, da čimprej dobiš ta krasen naziv mamica..boš videla, kako vseeno bo ti takrat.
Ne oziraj se na druge. Pravzaprav za okolico nikoli ne boš dovolj stara ali pa boš prestara.
Lahko 40.letnica reče, da ji je dosti lažje imet v teh letih otroka, kot pa ne vem, 10.let prej. Pozabi pa povedat, da se zbuja kot cota, da ga uturi tastarejšemu, kak ima 5minut časa, da ima doma čistilko in da je otrok pol dneva v vrtcu, preostanek dneva pa ga pazi kaka študentka.
Veš. Moj je mlajši od mene. Je oče postal pri 22. Ga je skoraj kap, pa tudi njegova mati je imela pribliske, češ, kaj bojo drugi rekli. Ja le kaj? Brezveze.
Upam, da čimprej dobiš ta krasen naziv mamica..boš videla, kako vseeno bo ti takrat.
[/quote]
To, kar si opisala o 40 letnici, sem imela priložnost videti kar pri nekaj 20 letnicah. Ker dopoldne so morale na faks, popoldne za šank delat, da so sploh imele kak evro v žepu ali pa so se morale učit, čez vikend pa so se morale od vsega oddahnit in it ven malce žurat. Otroka so imeli vsi, samo one ne, so jih bila pa polna usta samohvale, kako so one pridne, resne, da zmorejo materinstvo, šolo in še službo za razliko od nas, njihovih vrstnikov, ki smo še otročji in neresni, ker “samo hodimo v šolo”. Jaz sem z otroki počakala, da sem zaključila šolanje in našla službo. In ni mi žal, sploh po tem, kar sem videla pri teh kolegicah. Zato nič ne pljuvaj po starejših mamicah. Te vsaj finančno poskrbijo same za otroka in čistilko, kuharico in varuško same plačajo, medtem ko študentke vse to dobijo od mamic zastonj, pa še vse druge finance zelo rade uturijo starim staršem.
Svetuješ ji, naj se ne ozira na okolico. Ko bo potrebovala varstvo, se bo pa z veseljem ozirala naokrog in iskala prostovoljce. Napačne nasvete deliš. Pravilen nasvet bi bil, ne da naj se ne ozira na druge, niti nasvet, naj ima otroka, ko si ga bo želela, ampak naj se ozre na to, kdaj bo zanj lahko skrbela, kdaj bo imela zanj dovolj časa in financ, ter da bo otrok od nje kaj imel. Čas mora izbrati tako, da bo ustrezal otroku, ne njeni želji. Ker mamica je še dosti več kot samo krasen naziv. In ko so ti pogoji izpolnjeni, je pravi čas, pa če si takrat stara 40, 30, ali pa “samo” 20.